Sodna pristojnost za obravnavanje zahtevka za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, ki so prešla v državno last na podlagi arondacijskih odločb, ni podana zgolj zato, ker sta se takratni stranki sporazumno dogovorili o višini odškodnine za arondirana zemljišča.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20084
ZKP člen 347, 347/2, 357, 357/7, 347, 347/2, 357, 357/7. KZS člen 171, 171/1, 171, 171/1.
ocena dokazov - goljufija
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali so obtoženci storili kaznivo dejanje, ocenilo zbrano dokazno gradivo ter v razlogih sodbe določno in popolnoma obrazložilo dokazno oceno.
prodajna pogodba - obresti ob vnaprej plačane kupnine
Tudi kupnino za rabljeno vozilo, ki jo kupec novega vozila prepusti prodajalcu novega vozila, je šteti kot njegovo vplačilo za novo vozilo in od zneska tako prepuščene kupnine tudi obračunati obresti po Zakonu o blagovnem prometu.
ZIP člen 194, 21/1, 55a, 55a/1, 55a/2. ZPP (1977) člen 63.
krajevna pristojnost - izvršilni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine - spor, ki nastane med stečajnim postopkom
Sodišče prve stopnje se je pravilno izreklo za krajevno nepristojno za postopek izvršbe po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine stečajnega upnika zoper dolžnika, ki ima sedež v drugem kraju kot stečajni upnik.
nepravdni postopek - postopek za delitev stvari - ustavitev postopka - izvedenec - postavitev novega izvedenca - plačilo predujma za izvedenca - domneva o umiku predloga
Določba 1. odst. 36. čl. ZNP ne daje sodišču možnosti, da postavi novega izvedenca, če za to ne obstoji določen razlog. Domneva o umiku predloga pomeni v takšnem primeru bistveno kršitev določbe 1. odst. 36. čl. ZNP.
Po uveljavitvi Stanovanjskega zakona ima pravico do izterjave stanarine (najemnine) lastnik stanovanja. Občina, ki je prevzela opravljanje nalog samoupravne stanovanjske skupnosti, lahko po določbah Zakona o stanovanjskem gospodarstvu izterjuje stanarino le v imenu in za račun skupnosti stanovalcev.
ZOR člen 61, 61/1, 61/2, 1094, 61, 61/1, 61/2, 1094.
poravnava
Če sodna poravnava zaradi napake volje ni bila veljavno sklenjena, je irelevantno, da tožeča stranka to poravnavo izpodbija tudi zaradi čezmernega prikrajšanja, ki sicer ne more biti razlog za razveljavitev poravnave.
ZVI člen 124, 124/1, 130, 131, 124, 124/1, 130, 131. ZOR člen 88, 88/1, 88, 88/1. ZIL člen 100, 100/1, 106, 107, 100, 100/1, 106, 107.
blagovna znamka - pogodba o prenosu - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - odobritev zastopanega - navedbe pooblaščenca v pravdi - izpodbijanje pravice do blagovne znamke
S tem, ko je likvidacijski upravitelj pooblastil za zastopanje v pravdi odvetnika, ki je navedel, da je bila pogodba, ki jo je brez pooblastila podpisal nekdo drug, veljavno sklenjena, je neupravičeno zastopani pogodbo odobril in ga zato ta pogodba zavezuje.
SOZD, ki je bil registriran kot nosilec blagovne znamke (ki ni bila registrirana kot kolektivna blagovna znamka), jo je s pogodbo veljavno prenesel na holding in ustanoviteljica SOZD-a, ki ni postala tudi podpisnica pogodbe o organiziranju holdinga, ne more uspeti s tožbo na ugotovitev ničnosti te pogodbe.
obligacijsko pravo - zavarovalno pravo - obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
VSL40244
ZOR člen 178, 178/4, 200, 201, 201/3, 178, 178/4, 200, 201, 201/3.
odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine - zavarovalna vsota
Odgovornost več imetnikov motornih vozil oz. zavarovalnic proti tretji osebi je solidarna in v kolikor sta obe v nesreči udeleženi motorni vozili obvezno zavarovani pri isti zavarovalnici, ta odgovarja tretji osebi do seštevka obeh zavarovalnih vsot.
Čeprav v spisu ni dopisa in bančnega potrdila, je slediti pritožbi priloženem izpisku evidence oddanih priporočenih pošiljk ter fotokopiji dopisa in šteti za izkazano, da je upnik navedenega dne plačal redno in opominsko takso.
V pritožbi lahko pritožnik navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. K novim dejstvom mora navesti dokaze, k novim dokazom pa dejstva, ki jih želi z njimi dokazati.
Tožnik, ki je iz Republike Hrvaške, lahko kot tuja pravna oseba svoj zahtevek postavi bodisi v hrvaških dinarjih, bodisi v slovenskih tolarjih, na podlagi zakonske valutne klavzule, pri čemer je bilo ob uveljavitvi lastnih denarnih enot Republike Slovenije in Republike Hrvaške razmerje dinarjev napram hrvaškim dinarjem oz. slovenskim tolarjem 1 : 1, torej je (pred 8.10.1991) tudi razmerje hrvaških dinarjev napram slovenskim tolarjem bilo 1 : 1.
Zatrjevani neobičajni način izpolnitve obveznosti (oziroma izterjave terjatve) s cesijo ne predstavlja subjektivnega elementa izpodbojnosti, ampak dejansko domnevo, da je upnik vedel oziroma bi moral vedeti za neugodno ekonomsko-finančno stanje dolžnika. Takšna domneva (pri vprašanju neobičajnosti izpolnitve gre namreč za dejansko vprašanje) se vzame za podlago sodbe brez dokaza, ne pa kot dokazana (gre torej za dejansko domnevo, ko domnevanih dejstev ni treba ne navajati in ne dokazovati, ampak je treba trditi in v sporu dokazati zgolj predpostavke domneve, tako imenovano domnevno bazo).
Cesija zaradi izpolnitve kot institut civilnega prava je po ZOR zakonit in dopusten način izpolnitve obveznosti, v zadnjem času pa med podjetji tudi povsem običajen in pogost način izpolnitve obveznosti, vendar pa je to vseeno neobičajen način poplačila terjatve, saj takšnega načina poplačila upnik ne bi mogel doseči s tožbo. Drugače povedano: neobičajnost je v tem, da je tožeča stranka poravnala svoj dolg na način, ki ni bil vsebovan v njeni obveznosti in ga (drugo) tožena stranka ne bi mogla uspešno uveljavljati, če bi izpolnitev svoje terjatve uveljavljala sodno.
Pri kaznivem dejanju tatvine lesa je sodišče prve stopnje napačno štelo vrednost lesa po odkupni ceni, namesto po prodajni, torej tržni vrednosti. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi javnega tožilca ugodilo in sodbo razveljavilo.
Pri mlajšem mladoletniku je utemeljena oddaja v prehodni dom, ker se je ugotovilo, da mora končati začeto šolo, kar bi mu bilo v priporu onemogočeno, potrebno pa ga je izločiti iz dosedanjega okolja glede na nevarnost druženja s problematičnimi osebami in ponavljanja kaznivih dejanj.