OZ člen 293, 295, 295/1, 420. ZPlaP člen 16, 17, 21, 21/2.
pogodba o odkupu terjatve - veljavnost pogodbe - odstop od pogodbe - razvezana pogodba - rok plačila - fiksen rok - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - pravočasnost plačila - dokazno breme dolžnika - prinosnina - način plačila
Po splošnem pravilu, določenem v prvem odstavku 295. člena OZ je denarna obveznost prinosnina. Izpolnjena je, ko upnik pridobi možnost razpolagati z denarno vsoto v višini te denarne obveznosti, kar lahko dolžnik upniku zagotovi z uporabo različnih plačilnih inštrumentov. Od vrste plačilnega inštrumenta je odvisna presoja tako o času kot o kraju plačila.
Kot dokaz pravočasnega plačila dolga torej ne zadošča izkaz, da je bil (pravočasno) dan nalog za prenos, s katerim se je zadovoljilo sodišče prve stopnje. Da bi se breme dokazovati nepravočasnost plačila prevalilo na toženca (kar mu je naložilo sodišče prve stopnje), bi moral tožnik navesti vsaj kakšne vrste in pri kateri plačilni organizaciji je plačal svojo obveznost, in pri kateri je imela upnica račun, na katerega naj bi se plačevalo ter kašen je bil v obdobju plačila zagotovljeni (pričakovani) rok prenosa na upnikov račun. Tožnik, kot pojasnjeno, ničesar od tega ni naredil, še več – kljub navedbam toženca ni niti trdil, da je upnik nakazilo prejel pravočasno.
Tožnik pravočasnega plačila ni izkazal. Ker je bil rok plačila bistvena sestavina pogodbe (navedbam toženca o tem tožnik ni nasprotoval, 3. člen pogodbe v prilogi A 16 pa jim pritrjuje), se šteje, da je bila pogodba po samem zakonu razveljavljena.
Zato dejstvo, da obdolženka v Republiki Sloveniji ni prijavila stalnega ali začasnega prebivališča, za ugotovitev o krivdno povzročenih stroških v zvezi z vročanjem sodnih pisanj, ni relevantno.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - odklanjanje stikov s strani otroka - stiki pod nadzorom - ureditev stikov - preuranjena začasna odredba - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Določba 34. člena ZNP-1 daje podlago za upoštevanje novih dejstev in dokazov, če so v korist oseb iz 6. člena istega zakona. Ta pogoj je v obravnavani zadevi izpolnjen. Poročilo klinične psihologinje B. B. utemeljuje materin pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče v ugovornem postopku vprašanje stikovanja med očetom in deklico podrobneje razčistiti. Zaradi ugotovitve največje dekličine koristi bi bilo treba razloge dopolniti z izsledki pristojnega CSD o izvajanju stikov pod nadzorom in njihovim celovitim ovrednotenjem, po potrebi pa tudi s pridobljenim mnenjem otroka.
dopustnost predloga - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - višina izrečene kazni
Ker prvi odstavek 19.a člena ZP-1 določa, da lahko storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo po kriteriju iz drugega odstavka tega člena, ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300,00 EUR, najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist, je sodišče prve stopnje stopnje zakonito in utemeljeno zavrglo storilčev predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, saj izrečena globa ne dosega predpisanega cenzusa 300,00 EUR. Storilčev predlog je zato nedovoljen in ga je sodišče bilo dolžno zavreči na podlagi drugega odstavka 202.c člena ZP-1.
Pritožnica ne more doseči drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, saj ni nikoli, niti skupaj z obravnavano pritožbo, predložila kakršnegakoli dokaza, s katerim bi podkrepila svoje pritožbene navedbe, ki tako ostajajo na ravni načelnega zatrjevanja.
obseg nepremoženjske škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo
Prvostopno sodišče je ob upoštevanju čl. 8 ZPP in sledeč jasni in nedvoumni oceni izvedenca, s tem, ko je ugotovilo, da tožničine težave, ki jih povzročajo okvare na ledveni hrbtenici, niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odgovorilo na vprašanje o ne/obstoju vzročne zveze med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom tožnici nastale škode. Adekvatno teorijo, ki dejstva, pomembna za ugotavljanje vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo, presoja v skladu z načelom izravnalne pravičnosti, je potrebno uporabiti glede na konkretno situacijo, in zanjo, ob upoštevanju ocene izvedenca, v obravnavanem primeru ni podlage.
Nobenega dvoma ni, da je vložen predlog za obročno plačilo stroškov kazenskega postopka prepozen in ga je sodišče prve stopnje povsem pravilno zavrglo.
ZP-1 člen 90, 90/1. ZCestn člen 27, 27/4, 43, 43/1, 50, 50/5, 50.b, 50.b/2.
temeljna jamstva poštenega postopka - domneva odgovornosti lastnika vozila - kontrolni pregled tahografa - cesti prevoz
Pri tem se sodišče druge stopnje glede na dokumentacijo v spisu, razloge sodišča prve stopnje ter nenazadnje tudi glede na nadaljnje trditve same pritožbe, ne more strinjati s pritožnikom, da so storilcu tekom postopka bila kršena temeljna jamstva poštenega postopka, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo njegovih družinskih članov. Kot je bilo storilcu pravilno pojasnjeno v izpodbijani sodbi, je dokazni predlog v zahtevi za sodno varstvo, opredeljen kot zaslišanje družinskih članov, katerih imena bo storilec sporočil naknadno in ki bodo potrdili, da je storilec v kritičnem času spal doma, nekonkretiziran, saj niso navedena niti imena teh družinskih članov, niti njihovi naslovi. Teh podatkov glede na dokumentacijo v spisu storilec sodišču ni posredoval niti do izdaje izpodbijane sodbe, še več, iz vsebine pritožbe izhaja, da storilec niti ne ve, kdo od družinskih članov bi njegove trditve, da je kritičnega dne spal doma, sploh lahko potrdil oziroma ne ve, kdo je tega dne bil doma.
Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje obsojenca, ker slednji niti ob izdaji izpodbijanega sklepa, niti ob vložitvi pritožbe, svojih navedb o nezmožnosti plačila ni z ničemer izkazal, ni mogoče šteti, da so se okoliščine v zvezi z zmožnostjo plačila po izdaje odločbe kakorkoli spremenile.
SZ-1 člen 42, 42/1, 53, 53/3, 67, 67/2. SPZ člen 118, 118/1, 119.
stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - povrnitev stroškov upravniku - pogodba o upravljanju upravniških storitev - soglasje za sklenitev pogodbe o upravljanju - potrebna večina za sprejem sklepa - plačilo sredstev v rezervni sklad
Skladno z drugim odstavkom 53. člena SZ-1 pogodba o opravljanju upravniških storitev sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je potrebno za sprejem sklepa o določitvi upravnika. Ker gre za posel rednega upravljanja, zadošča soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev (drugi odstavek 67. člena v zvezi z drugim odstavkom 118. člena SPZ).
V skladu s prvim odstavkom 42. člena SZ-1 in drugim odstavkom 119. člena SPZ sredstva rezervnega sklada, ki so skupno premoženje etažnih lastnikov, upravnik res vodi na posebnem transakcijskem računu. V sodnem postopku je treba zahtevati plačilo sredstev rezervnega sklada na račun iz prvega odstavka 42. člena SZ-1. A pritožnik spregleda, da mu z izpodbijano sodbo ni naloženo plačilo stroškov rezervnega sklada, ampak, kot izhaja iz obrazložitve sodbe, obratovalnih stroškov, stroškov vzdrževanja in stroškov upravljanja. Glede teh pa toženec niti ne pojasni, zakaj naj bi bili nepravilno obračunani in preplačilo stroškov ogrevanja zgolj posplošeno zatrjuje.
ZST-1 člen 12, 12/2, 34, 34/1, 34/4. ZPP člen 105a, 105a/3.
pritožba - pravica do pritožbe - pravni pouk - vsebina pravnega pouka - dolžnost plačila sodne takse - opozorilo na pravne posledice neplačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vsebina plačilnega naloga - višina sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - sodna taksa za umik pritožbe - plačilo nižje takse
Pritožnik navaja, da v pravnem pouku sklepa ni bil opozorjen na konkretno višino sodne takse in na to, da če sodne takse ne plača, se mu kljub temu zaračuna nek znesek. V 105.a členu ZPP je določeno, da mora sodišče stranko (udeleženca) obvestiti zgolj o tem, da mora biti ob vložitvi pritožbe plačana taksa in na posledice neplačila iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, to je, da se bo štelo, da je pritožba umaknjena. Zakon nikjer ne določa, da bi moral biti že pravnem pouku sklepa naveden znesek sodne takse. Ta se določi v plačilnem nalogu.
Krivdno načelo se lahko uporabi le za povrnitev posameznih stroškov znotraj pravde (na primer, če je narok preložen po krivdi ali zaradi naključja na strani ene stranke), ne pa za postopek kot celoto.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-4, 40, 40/1, 40/1-3, 42.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - spor iz razmerij med starši in otroki
Ob primerjavi drugih primerov izvedenskih mnenj sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za zelo zahtevno, ne pa izjemno zahtevno izvedensko mnenje, kot je (zmotno) zaključilo sodišče prve stopnje. Običajna klinično psihološka izvedenska mnenja o običajnem dejanskem vprašanju v sporih iz razmerij med starši in otroki sodna praksa ocenjuje kot zahtevna, v primeru bolj kompleksne problematike, kot je podana v konkretnem primeru (dodatna vprašanja glede morebitne stiske mld. A. A., znakov nasilnih dejanj, travmatiziranosti, znakov spolne zlorabe, o morebitnih odklonih pri starših) pa gre za zelo zahtevno mnenje.
predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - dopustnost ponovnega predloga - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)
Pravnomočni postanejo tudi procesni sklepi. Prepoved ne bis in idem po ustaljenih stališčih sodne prakse velja tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse. Kot nov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje bi bilo mogoče obravnavati predlog tožnika le, če bi v novem predlogu navajal in izkazal spremenjene okoliščine, ki pa jih tožnik v ponovnem predlogu niti ne zatrjuje.
ZST-1 člen 12a, 12a/1, 12a/2. ZUPJS člen 10. ZPP člen 108, 108/4.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - družinski člani - krog družinskih članov - starši - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nedopolnjenega predloga
Tudi če je tožnik zmotno menil, da bi moral predložiti podatke staršev, in jih ni, ker jih ni želel finančno obremenjevati, pa ni navedel tudi nobenih drugih podatkov, na katere je bil pozvan. Med drugim tudi ni podal podatkov o svojih dohodkih in premoženju, niti svojega soglasja, da sodišče podatke, ki so davčna tajnost, pridobi po uradni dolžnosti, saj predloga ni dopolnil.
ZDavPR člen 18, 18/1, 18/1-7a, 19, 19/1, 19/1-9. ZP-1 člen 21.
obročno plačilo globe - poslovni prostor - izrek opomina
Izrekanje opomina ni utemeljeno že z obstojem katerihkoli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v okoliščinah, ki so očitno olajševalne in jim organ ali pripiše posebno težo.
Kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, gre pri prekršku po 19. členu ZDavPR za hujši prekršek, storilec še vedno ni prijavil poslovnega prostora in svoje dejavnosti, sete računov je naknadno potrdil z veliko zamudo, poleg tega pa je storilec že predkaznovan zaradi prekrška po ZFU. Glede na navedeno je kot pravilen potrditi zaključek v izpodbijani sodbi, da pogoji za izrek sankcije opominjevalne narave niso podani.
vložitev pritožbe - dolžnost plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - razlogi za ugovor - nastanek taksne obveznosti za pritožbo
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je skladno s prvim odstavkom 34.a člena ZST-1 ugovor zoper plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 dopustno vložiti v osmih dneh od vročitve naloga iz razloga, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo, vendar utemeljenih tovrstnih trditev tožnik ni podal. Sodišče je zato pravilno ugotovilo, da njegov ugovor ni utemeljen. Ker mora biti med drugim tudi ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa (prvi odstavek 105.a člena ZPP), je z vložitvijo pritožbe dne 2. 12. 2022 nastala taksna obveznost. Tožnik je zato takso dolžan plačati, sodišče pa jo je tudi odmerilo v pravilni višini.
Ker drugi odstavek 202. e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek kar je bilo izkazano tudi v konkretnem primeru, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih ugotovitvah storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, saj se določba drugega odstavka 202.e člena ZP-1 smiselno uporablja tudi v postopku odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja, kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
oporoka - tožba za ugotovitev ničnosti - ničnost oporoke - izjava o preklicu oporoke - ničnost izjave - ničnost izjave o preklicu oporoke - oporočna priča - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga - demenca - oporočna sposobnost zapustnika - zloraba oporočno nesposobne osebe - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izvedensko mnenje
Pritožbeni očitek prve toženke, da lahko glede na odločitev prvostopenjskega sodišča vsak dedič zatrjuje ničnostno sankcijo, če oporočno nesposobna oseba podpiše oporoko, ki ji jo pripravi nekdo tretji, je zmoten. Že v sklepu II Ips 81/2021 je poudarjeno, da so bistvene okoliščine posameznega primera: ali je zatrjevano ravnanje, ki rezultira v napaki volje, tako zavržno, da preseže pomen posamične zadeve in ga je treba sankcionirati že zaradi varovanja interesov, ki presegajo interese pogodbenih strank (javni interes). Pretehtane okoliščine konkretnega primera so potrdile ravno to – zavržno ravnanje toženk, ki je prešlo v višjo stopnjo nepoštenosti. Toženki sta vedeli za materino oporočno nesposobnost in sta to dejstvo načrtno zlorabili, tako da sta brez njene volje sestavili oporoko, ji jo dali v podpis, pri tem pa sta zasledovali svoje interese – izključitev tožnika od dedovanja in pridobitev lastne premoženjske koristi. To sta stopnjevali še z organizacijo podpisa izjave o preklicu oporoke, kjer notarja nista seznanili z materinim zdravstvenim stanjem. Njuni izpovedbi sta bili večkrat neverodostojni. Tako je druga toženka neprepričljivo izpovedala glede podpisa oporoke z dne 22. 5. 2012, prva toženka pa je v izpovedovanju večkrat prišla v nasprotje sama s seboj (in z izvedenimi dokazi).