CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00066268
OZ člen 190, 629, 631. ZPP člen 163, 163/3.
odstop terjatve (cesija) - pobot z odstopljeno terjatvijo - končni obračun - pravna narava končnega obračuna del - pravna narava izvensodne poravnave - enostranski akt - pasivnost stranke - prerekanje trditev - actio directa podizvajalca - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - izpolnjevanje kumulativnih pogojev - priznanje obstoja podizvajalčeve teratve - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - neupravičena obogatitev - stroški postopka - rok za uveljavljanje zahteve za povrnitev stroškov - podaljšanje roka
Sodna praksa priznava dokončnemu računu naravo izvensodne poravnave ravno zato, ker pri njegovi sestavi sodelujeta obe stranki in tako ugotovita katera opravljena dela so nesporna. Dokončni obračun ni enostranski pravni akt, pač pa predstavlja dogovor med strankama. Zato v primeru, ko dokončni obračun izda enostransko ena stranka zaradi pasivnosti druge stranke, končni obračun nima narave izvensodne poravnave.
Takrat, kadar podizvajalec zaupa izvršitev posla drugemu, se ne prenaša tudi pravica zadnjega podizvajalca v tej verigi do uveljavljanja neposrednega zahtevka po 631. členu OZ. Določilo 631. člena OZ namreč predstavlja izjemo od načela, da je na podlagi pogodbe zavezan za plačilo le sopogodbenik in ne tudi tretje osebe, saj vzpostavlja direktno razmerje med podizvajalcem in naročnikom del, ki med seboj sicer nista v pogodbenem odnosu. Izjeme pa je treba obravnavati utesnjujoče. Te izjeme zato ni mogoče razlagati tako, da bi tudi podizvajalec podizvajalca imel do glavnega izvajalca neposreden zahtevek po 631. členu OZ.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse - vpogled v podatke iz uradne evidence - zavrženje nedopolnjenega predloga - posledice nedopolnitve vloge
Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks ni vseboval lastnoročnega podpisa stranke in njenih družinskih članov, pa tudi ne drugih obveznih sestavin, ki jih opredeljuje drugi odstavek 12. člena ZST-1. Zato sodišče ni smelo samo pridobivati podatkov iz javnih evidenc, saj za to ni imelo ustrezno podpisane privolitve. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča, da predloga za taksno oprostitev ni dopolnil s podatki, kot mu je bilo naloženo v pozivnem sklepu, zato ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
Sodišče prve stopnje je zmotno zgolj na podlagi vsebine mnenja sodnega izvedenca kriminalistično tehnične stroke, da je potrditev identitete tožnice na videoposnetkih zaradi slabe kvalitete, oddaljenosti od kamer in nošenja maske neizvedljiva, štelo, da toženka očitka v odpovedi ni dokazala. Izvedba dokaza s sodnim izvedencem (vsaj v tem delu) niti ni bila potrebna, saj je tožnica sama, ko je bila zaslišana kot stranka na naroku za glavno obravnavo, potrdila, da je na spornih videoposnetkih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00069574
KZ-1 člen 116, 116/4.
poskus umora - zakonski znaki - nizkotni nagibi - ljubosumje - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji
Ljubosumje je bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe ter tudi nezadovoljnost zaradi uspehov ali prednosti koga, kot to določa tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika. Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bil obtoženec ljubosumen. Sodišče prve stopnje sklepa na ljubosumje obtoženca na podlagi zaljubljenosti obtoženca in na podlagi izpovedbe izvedenca. Na podlagi zaljubljenosti obtoženca še ni mogoče z gotovostjo sklepati tudi na ljubosumje, saj gre za različna čustva. V primeru zaljubljenosti gre za stanje, ko prevlada čustvena navezanost z upoštevanjem le dobrih, lepih strani, navedeno pa ne more z gotovostjo kazati na ljubosumje. Tudi izpovedba izvedenca, kot jo povzema sodišče prve stopnje, zgolj dopušča možnost obstoja ljubosumja glede na druge ugotovitve izvedenca, ne predstavlja pa prepričljivega zaključka izvedenca na podlagi njegovega dela.
Obtožencu se očita, da naj bi dejanje storil iz drugih nizkotnih nagibov v smislu 4. točke 116. člena KZ-1, ki naj bi ga predstavljalo ljubosumje. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugačne presoje že ugotovljenih dejstev ugotovilo, da ni dokazano, da bi obtoženec dejanje storil zaradi ljubosumja in s tem tudi ne zaradi drugih nizkotnih nagibov ter je posledično navedene očitke izpustilo iz izreka izpodbijane sodbe.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izrecna odklonitev operativnega posega - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba prvostopne sodbe - ponovljeno sojenje pred drugim sodnikom
Utemeljen je pritožben očitek, da sodišče prve stopnje razlog o neizvedeni operaciji v Sloveniji zmotno utemeljuje z odpovedjo sodelovanja UKC A. z dr. B. B., menjavo kirurgov in dejstvom, da kardiokirurg ni bil na razpolago. Zgolj v primeru, da posega v Sloveniji ne bi bilo mogoče opraviti, ker ne bi bilo ustreznih izvajalcev ali tehničnih pripomočkov, je mogoča ugotovitev, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja in je poseg treba opraviti v tujini ter priznati zavarovancu pravico do zdravljenja v tujini. Vendar v obravnavanem primeru ni bilo tako.
V obravnavani zadevi ni pomembno, da operacije ne bi zagotovila domača institucija, temveč je bila zagotovljena s sodelovanjem referenčnih centrov v tujini. To namreč še vedno pomeni zagotovitev posega v okviru javnega zdravstva.
Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da zavarovanec v okviru javnega zdravstvenega sistema poda soglasje za poseg, in ne soglasja, da bo poseg opravil točno določen kirurg.
Ker je tožnica v mesecu aprilu 2017 izrecno odklanjala izvedbo operacijo in se za operacijo v okviru javne zdravstvene mreže ni odločila, čeprav je bila seznanjena z možnostjo operacije najprej pri dr. B. B. in nato na Češkem, ter se je raje že v mesecu novembru oziroma decembru 2017 odločila za operacijo v F. (Anglija), sodišče prve stopnje pravnega standarda izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji ni pravilno zapolnilo in je zmotno uporabilo materialno pravo.
Povzete pritožbene navedbe, vključno z ostalimi navedbami v pritožbi pravilnih razlogov izpodbijanega sklepa nikakor ne morejo omajati. Kot je prvostopno sodišče jasno navedlo v izpodbijanem sklepu, v obravnavani zadevi niso bile izpolnjene formalne procesne predpostavke za obravnavanje vloge A. A. kot obtožnega predloga. Kljub pozivom vlagateljica v danem roku svojega predloga ni dopolnila oziroma popravila tako, da bi ga lahko sodišče obravnavalo, zaradi česar je vlogo A. A. tudi utemeljeno zavrglo.
ZZVZZ člen 26, 29, 29/1, 29/4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 138, 138/2. URS člen 51, 125, 156.
dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - exceptio illegalis - vezanost sodišča na ustavo in zakon
Z ustavnopravnega vidika so vprašljive vse omejitve in pogoji, ki jih s podzakonskim aktom določa nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja. To velja tudi za pravico do nadomestila za bolniški stalež v konkretnem primeru, ki bi lahko bila le predmet zakonske ureditve in ne podzakonskega splošnega akta nosilca zavarovanja.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno postopalo, ko pri presoji izpodbijanih upravnih odločb ni uporabilo 2. odst. 138. člena POZZ.
izvršba - odločba o stikih - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - največja korist otroka
V konkretnem primeru je šlo za enkratno 45 minutno zamudo zaradi udeležbe mld. otroka na podelitvi medalj v okviru zaključka smučarske šole v naravi. Upnik je bil o navedenem predhodno obveščen tako s strani šole, kot s strani dolžnice preko SMS sporočila. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v točki 5 obrazložitve, se morejo stiki izvajati tako, da so v otrokovo največjo korist in v kolikor pride do situacije, kot je konkretna (smučarski tečaj), staršem ne sme biti vodilo togo vztrajanje do minute natančno pri določenih stikih, ampak maksimalna korist otroka.
ZPP člen 311, 311/1, 337, 337/1. OZ člen 288, 312, 312/2. Posebne gradbene uzance (1977) člen 22, 32.
pritožbene novote - gradbena pogodba - končna situacija - končni obračun - enotna cena - dodatna dela - nepredvidena dela - zadržanje sredstev - bančna garancija za odpravo napak - pobot terjatev - vračunavanje
Ne glede na to, da obe pravdni stranki obe situaciji imenujeta "končna situacija", je iz obravnavane zadeve očitno, da vsebinsko predstavlja končni obračun, torej obračun vseh opravljenih del, katerih plačilo zahteva tožeča stranka, zmanjšan za zahtevke tožene stranke.
Tako v pogodbi kot v splošnih določilih se je tožeča stranka zavezala, da enotne cene vsebujejo vse, da bo izdelek služil svojemu namenu, torej vsa nepredvidena, spremenjena in dodatna dela. Da nekaj predstavlja dodatno delo ob tako določenih enotnih cenah, pa mora predstavljati tudi nepredvidljivo delo, kar pa za konstrukcijo, na katero bo pritrjen mavčno kartonski strop, ne more veljati.
Ker je pravico do zadržanja sredstev tožena stranka uveljavljala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, o tem pa se je tudi nadalje razpravljalo, ne gre za nedovoljene pritožbene novote.
Namen bančne oziroma zavarovalniške garancije iz pogodbe dovolj jasno izhaja, tudi sicer pa je pri gradbenih delih običajen dogovor za izstavitev (predvsem) bančne garancije, ki se uporabi za odpravo skritih napak, torej napak, ki se pojavijo v garancijski dobi in ki jih izvajalec ne odpravi. Dejstva, da nobene od teh garancij ni mogla predložiti zaradi okoliščin na strani tožene stranke, tožeča stranka ni dokazala.
Ta znesek terjatve tožeče stranke sploh še ni zapadel v plačilo. Tega zneska tako (še) ni mogoče toženi stranki naložiti v plačilo, zato v tej višini terjatev tožeče stranke (še) ne obstaja.
Višje sodišče pri plačilih ne more upoštevati pravil o vračunavanju iz 288. člena OZ, saj bi s tem odločilo v škodo tožene stranke, ki se je edina pritožila.
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2.
spregled pravne osebnosti - obseg pritožbenega preizkusa - meje preizkusa - obseg preizkusa - neizvedba dokaza - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi
Če ob okoliščinah, ki indicirajo zlorabo pravne osebe, soobstajajo resni indici v nasprotni smeri, spregled pravne osebnosti ne bo mogoč.
Pritožbeno sodišče v zadevi ne razsoja, kakor da prvostopenjske sodbe in njenih zaključkov in odločitev, na katerih temelji, ne bi bilo (de novo). Da bi v okvirih pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, imel kakršnekoli možnosti za uspeh, mora pritožnik svoje razloge najprej določno utemeljiti.
V povezavi s tem, da se kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tipično nanaša na neutemeljeno neizvedbo dokazov, ki jih je stranka predlagala, je še treba spomniti, da po enotnem pojmovanju pravne teorije in prakse obstaja nabor utemeljenih razlogov, iz katerih sodišče izjemoma ne mora izvesti predlaganega dokaza (tipično: kadar se dokazni predlog ne nanaša na odločilno dejstvo, je prepozen, dejstvo že dokazano z drugimi dokazi …). In če pritožnik ne izpelje ustrezno svojega očitka (na primer s tem, da izkaže, da je predlagal dokaz za ugotovitev dejstva, ki je bilo za prvostopenjsko sodišče odločilno, pa ga to brez obrazložitve ali iz nedopustnih razlogov ni izvedlo, dejstva pa ni štelo za dokazano), bodo prvostopenjski dejanski zaključki obveljali.
ZFPPIPP člen 399, 399/4-3, 405, 405/2, 405/5. ZPP člen 8, 214, 214/2.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojna zakonska domneva - namen odpusta obveznosti - vzročna zveza - abstraktna nevarnost - izjava stečajnega upravitelja - ovire za odpust obveznosti - načelo proste dokazne ocene
Očitek prevzemanja nesorazmernih obveznosti je utemeljen, če se posledice tega ravnanja kažejo v dolžnikovi premoženjskopravni sferi. Ne gre torej za nevestno in nepošteno ravnanje kar tako, samo po sebi. Podana mora biti vzročna zveza med prevzetimi nesorazmernimi obveznostmi ter zmožnostjo stečajnega dolžnika, da izpolni obveznost svojim upnikom. Zgolj abstraktna možnost, ki se ni uresničila, za očitek zlorabe pravice do odpusta obveznosti ne zadošča.
izstop družbenika - ocenjena vrednost poslovnega deleža ob izstopu - izračun vrednosti poslovnega deleža - tržna vrednost poslovnega deleža - plačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - akontacija - bodoči stroški - neupravičena obogatitev
Tožnik z dopisi, s katerimi je svoj poslovni delež ponudil v prevzem drugim družbenikom v skladu s 13. členom družbene pogodbe, ni izpolnil svoje dolžnosti iz 14. člena pogodbe, po katerem je bil dolžan družbi sporočiti izbrano metodo vrednotenja poslovnega deleža do dneva izstopa.
Navedena ponudba družbenikom ni mogla ustvariti nobenih pravnih učinkov za družbo v smislu 14. člena družbene pogodbe, saj nanjo ni bila naslovljena (in se tudi po vsebini ni nanašala na družbo). Družba je bila dolžna tožniku izplačati njegov poslovni delež, pri čemer je bila višina izplačila oz. metoda vrednotenja poslovnega deleža odvisna od pravočasne izbire izstopajočega družbenika, o čemer je bil družbenik družbo dolžan obvestiti do dneva izstopa.
nadomestna vročitev - sodne počitnice / poletno poslovanje - tek pritožbenega roka - prepozna pritožba
Pritožnica je pritožbo vložila priporočeno po pošti 24. 8. 2022, torej po izteku pritožbenega roka, zato je njena pritožba prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP).
poslovanje sodišč v slovenskem jeziku - prevod listin v slovenski jezik - zavrnitev dokaznih predlogov - predložitev naslovov prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - ustrezno zdravniško potrdilo - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - dokazna ocena izpovedbe strank in priče
Ker kljub pozivu sodišča toženec ni sporočil naslova, kamor bi sodišče lahko pričo uspešno vabilo, je opustitev izvedbe tega dokaza utemeljena.
Dejstvo, da je družba v stečajnem postopku, ni opravičljiv razlog za nepredložitev izpiskov, saj bi zanje stečajnega upravitelja lahko zaprosil toženčev pooblaščenec.
Nedvomno predstavlja opustitev zavarovanja hruške s strani toženke protipravno ravnanje, ki bi utemeljevalo njeno odškodninsko odgovornost nasproti tretjim. Vendar pa mora zavarovalnica za uspeh s svojim regresnim zahtevkom trditi in dokazati, da je toženka vozila vozilo, ki ni bilo tehnično brezhibno. Dejansko stanje v obravnavanem pa se po presoji višjega sodišča ne sklada z zakonskim besedilom. Tehnična neustreznost vozila mora biti njegova lastnost sama po sebi in ne more takšno postati zaradi opustitve varnostnih ukrepov voznika. Položaj, ki bi utemeljeval uporabo navedene zakonske določbe, bi bil podan npr., če vozilo v času nesreče ne bi imelo opravljenega tehničnega pregleda ali če bi voznik vedoma vozil vozilo z neustreznimi ali pokvarjenimi deli (npr. zavorami), tudi če bi imelo opravljen tehnični pregled.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065722
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - opis motilnega ravnanja - določenost tožbenega zahtevka - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo in njegove meje - posesorna in petitorna pravda - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zadnje posestno stanje - posestno varstvo javnega dobra - opuščeno javno dobro - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Pritožba sicer opozarja, da pozorno branje tožbe privede do zaključka, da je tožeča stranka tudi na parceli 0002 99/55 zatrjevala motenje posesti in zahtevala, da se gradbiščna ograja tudi v tem delu postavi nazaj, a pritožbeno sodišče ne deli takšnega mnenja. Tožbene navedbe morajo namreč biti jasne, kar pa v obravnavanem primeru glede parcele 0002 99/55 ni izpolnjeno.
Na javnem dobru posestno varstvo ni mogoče, saj na njem tudi posest ni mogoča. Mogoče pa je dokazovati, da je določena nepremičnina dejansko izgubila lastnost, značaj in namen javnega dobra (opuščeno javno dobro). Na takšnem (opuščenem) javnem dobru je možna zakonsko varovana posest.
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa izpostavilo, da je bilo moč obdolžencu doslej vročiti le eno vabilo za zaslišanje. Razlog za to je dejstvo, da obdolženec sodišču ni sporočil naslova kjer bi bil dosegljiv. Nadaljnja vabila so že glede na to dejstvo in tudi glede na nezmožnost vročanja ostalih sodnih pisanj, vnaprej obsojena na neuspeh. Sodišče prve stopnje je izpostavilo tudi obdolženčevo bivanje na neznanem naslovu v tujini in iz vseh teh okoliščin je izhajalo, ko je v točki 10 pritožbeno izpodbijanega sklepa navedlo, da glede na zgoraj navedeno in ugotovljeno, katerikoli drugi milejši ukrep v tem primeru ne pride več v poštev, saj z milejšimi ukrepi zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in dokončanje tega postopka ne bi bila uspešna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066461
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje grožnje - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - zavrnitev dokaznih predlogov - dejansko stanje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ugotovitev in oceno, da je obdolženec kriv storitve očitanega mu kaznivega dejanja, tehtno utemeljilo ne samo na podlagi izpovedbe zaslišane oškodovanke B. B. (katere izpovedbo zagovornik neutemeljeno ocenjuje kot neverodostojno) in izpovedbe priče C. C., sina obdolženca in oškodovanke, temveč tudi izpisa SMS sporočil, ki sta si jih inkriminiranega dne pošiljala obdolženec in njegov sin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00066895
ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 286, 286/3, 360, 360/1. ZVO člen 26.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - dejavnost posebnega družbenega pomena - gospodarska javna služba - komunalna dejavnost - infrastrukturni objekt - ugovor prekluzije - upoštevanje pripravljalne vloge - pravočasnost navedb in dokazov - priposestvovanje nepremičnine - priposestvovalna doba - dobra vera - odpoved lastninski pravici - pravni interes - lastništvo tretjega - učinek pravnomočne sodne odločbe - razmerje inter partes
Na nepremičninah so že v letu 1993 stali infrastrukturni objekti oziroma naprave, ki so bile namenjene izvajanju dejavnosti posebnega družbenega pomena, to je komunalni dejavnosti. Ravno s tem namenom so bile v upravljanje prenesene toženki kot izvajalki komunalne dejavnosti. Ker gre za takšne objekte in nepremičnine, je leta 1993 njihova lastnica na podlagi ZGJS postala tožnica kot občina.