Prva točka tarifne številke 42 Odvetniške tarife ureja odmero nagrade za zahtevke in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah, gospodarskih družbah in drugih pravnih ali fizičnih osebah. Vendar ta določba ne predstavlja pravne podlage za obveznost ene stranke povrniti stroške izvensodnega zahtevka nasprotni stranki, ampak določa samo način odmere stroškov izvensodnega zahtevka, če je stranka na podlagi pravil ZPP, vključno s kriterijem potrebnosti iz 155. člena ZPP, upravičena do njihovega povračila.
V obravnavani zadevi stroškov izvensodnega zahtevka ni mogoče šteti za stroške, ki so bili potrebni za pravdo in bi jih zato morala kriti nasprotna stranka. Izvensodni zahtevek namreč ni predstavljal formalnega predpogoja (procesne predpostavke) za začetek postopka.
Navedba tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da so pritožbene navedbe tožene stranke podane v nasprotju s 337. členom ZPP in je pritožnica z njimi prekludirana, ker je bil strošek izvensodnega zahtevka priglašen ob vložitvi tožbe, tožena stranka pa do izdaje prvostopne sodbe ni imela nikakršnih ugovorov zoper upravičenost stroškov za izvensodni zahtevek, ni utemeljena. Tožena stranka v pritožbi ne navaja novih dejstev, ampak izpodbija materialno pravno presojo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka skladno z določili ZPP in Odvetniške tarife upravičena do povračila stroškov izvensodnega zahtevka. Prekluzija se nanaša zgolj na navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne pa tudi na pravna naziranja strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00068584
SZ-1 člen 91, 91/1, 91/1-7, 109, 109/1, 115, 115/1, 115/3, 117. OZ člen 334, 618. ZPP člen 285, 335, 350, 350/1.
tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti prejšnjega najemnika - neprofitno stanovanje - neprofitna najemnina - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom po smrti najemnika - obvezne sestavine najemne pogodbe - višina najemnine - sprememba neprofitne najemnine - znižanje neprofitne najemnine - uskladitev višine najemnine - metoda izračuna - izvedensko mnenje - materialno procesno vodstvo - krivdni odpovedni razlog - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave - nedovoljene pritožbene novote - obvezne sestavine pritožbe
Prvi odstavek 109. člena SZ-1 za primer smrti najemnika določa, da mora lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji z enim od ožjih družinskih članov, če je v času najemnikove smrti dejansko prebival v stanovanju, imel v tem stanovanju prijavljeno stalno bivališče ter bil naveden v najemni pogodbi, zahteva pa mora biti podana lastniku v pisni obliki v 90 dneh po smrti najemnika.
Višina najemnine ter način in rok plačevanja najemnine je ena od bistvenih sestavin najemne pogodbe (7. alineja prvega odstavka 91. člena SZ-1). Najemnina mora biti določena v najemni pogodbi, ni pa nujno, da je pri neprofitni najemnini znesek enak prejšnjemu. Način določanja višine najemnine predpisuje 115. člen SZ-1. Določa, da za uporabo najemnega stanovanja plačuje najemnik lastniku stanovanja najemnino, ki se določi z najemno pogodbo, vendar ne v nasprotju z določbami SZ-1. Najemnina za neprofitna stanovanja se oblikuje v skladu z metodologijo iz 117. člena SZ-1 (neprofitna najemnina).
Podrobnejši način in postopek za izračun neprofitnih najemnin, postopnost pri njihovi uveljavitvi ter merila in postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine določi Vlada Republike Slovenije. Metodologija za določitev neprofitne najemnine je točno določena in kongentna. O višini neprofitne najemnine se stranki ne moreta prosto sporazumeti, ampak je le ta določena z zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Neprofitna najemnina je odvisna od vrednosti stanovanja in vrednosti točke ter vrste drugih stroškov (amortizacije, financiranja, upravljanja) in lokacije stanovanja. Neprofitna najemnina za isto stanovanje ni statična, ampak se z leti spreminja. Bodisi zaradi starosti stanovanja, bodisi spremembe pravnih predpisov na tem področju. Če je pokojni najemnik z lastnikom stanovanja imel sklenjeno najemno pogodbo za neprofitno najemnino, je zato potrebno prvi odstavek 109. člena SZ-1 razlagati tako, da je nova najemna pogodba sklenjena pod istimi pogoji, če je dogovorjena neprofitna najemnina in ni nujno, da je višina najemnine enaka prejšnji. Če je v vmesnem času prišlo do spremembe postavke, ki vpliva na izračun neprofitne najemnine, ima najemnik upravičen interes zahtevati spremembo neprofitne najemnine.
Zahteva za sklenitev pogodbe pod istimi pogoji ne pomeni, da morata biti besedili obeh pogodb povsem identični, ampak je bistvena pogodbena vsebina, določene pravice in obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00066153
OZ člen 191, 197, 275. SZ-1 člen 23, 23/2, 23/3, 23/7, 30.
upravnik stavbe - aktivna legitimacija - aktivna legitimacija upravnika - stanovanjska soseska - upravljanje soseske - stroški upravljanja soseske - stroški obratovanja in vzdrževanja - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - upravljanje s skupnim delom več večstanovanjskih stavb - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe - plačilo stroškov upravljanja - pravna podlaga - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - subrogacija - utemeljenost zahtevka - tuj dolg - delitev stroškov upravljanja - spor majhne vrednosti
Bistvena je nadalje dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo tožnici s strani tožencev (etažnih lastnikov) izrecno prepovedano opravljanje poslov upravljanja.
Ker tožnica ni izkazala, da bi bila osebno ali stvarno odgovorna za tuj dolg, prav tako ni utemeljen tožbeni zahtevek na podlagi pravil o zakonski subrogaciji (275. člen OZ). Zgolj interes nemotenega delovanja soseske za zakonsko subrogacijo ni dovolj. Nelogične pa so navedbe tožnice, da stroška upravljanja za izvajanje storitev na skupnih delih ni mogoče deliti. Stroški upravljanja skupnega dela več večstanovanjskih stavb se razdelijo glede na solastniške deleže. Delež stroškov, ki odpade na posamezno večstanovanjsko stavbo v etažni lastnini, pa se med njene etažne lastnike razdeli kot strošek njenega upravljanja (sedmi odstavek 23. člena SZ-1).
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - smotrnost prekinitve postopka
Ker veljavnosti izvršilnega naslova v postopku po tožbi za nedopustnost izvršbe ni dopustno presojati, vprašanje veljavnosti pogodb, ki so jih sklepali pravni predniki pravdnih strank in so bile podlaga za vknjižbo hipoteke, v tej pravdi ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP in je odločitev o prekinitvi postopka zaradi reševanje predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP) zmotna.
pisna oporoka pred pričami - neveljavna razpolaganja v oporoki - vsebina oporoke - neveljavna oporoka - neveljavna razpolaganja v pisni oporoki pred pričami - oblika oporoke - formalni pogoji
V prvem odstavku 64. člena ZD določa, da oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka.
V primeru oporoke pred pričami se upošteva določba 68. člena ZD, skladno s katero je oporoka neveljavna v delu, s katerim se kaj zapusti pričam pri oporoki. Zato sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da določila navedene oporoke niso veljavna, saj naj bi z njo zapustnica vse svoje premoženje zapustila ravno obema oporočnima pričama.
Pri testiranju ima oblika poseben pomen, zato strogih obličnostnih zahtev ni mogoče zaobiti (forma ad valorem). Zato tudi ni bilo treba, kot meni pritožba, da bi sodišče prve stopnje zaslišalo pritožnika o okoliščinah, saj njegovo zaslišanje ne bi moglo vlivati na drugačno presojo listine, ki je jasna, nedvoumna in ji tudi pritožnik dejansko ne nasprotuje.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - sklep o stroških postopka - breme stroškov postopka
V sodni praksi je prevladujoče stališče, da v primeru, ko predlagatelji v postopku po ZPND v končni fazi ne uspejo – kar implicitno pomeni, da je bil predlog vložen neutemeljeno – tudi nosijo stroške postopka. V pritožbeno citirani zadevi VSL IV Cp 486/2020 je šlo za bistveno drugačno situacijo, saj je bilo tam ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec nasilje izvajal.
spori iz družinskega razmerja - določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otroka - sposobnosti in zmožnosti staršev - stroški življenjskih potreb otroka - ocena stroškov - okoliščine konkretnega primera - uspešen telesni in duševni razvoj - časovna opredelitev stikov - vpliv stikov na preživninsko breme - porazdelitev preživninskega bremena - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Po 189. členu DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Navedena določba sodišču nalaga, da najde ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi zavezanca. Otrokove potrebe so takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti staršev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, če zmožnosti staršev to dopuščajo, pa tudi druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju.
Nasprotni udeleženec je tisti, ki v pretežni meri skrbi za mld. C. C. Gre za prizadevanje, ki nima denarnega ekvivalenta, vendar pa po sodni praksi vpliva na določitev preživnine.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - neveljavnost oporoke - napotitev dedičev na pravdo - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku
Sodišče prve stopnje je dediča na pot pravde za ugotovitev, da sta oporoki neveljavni, utemeljeno napotilo, saj ni dvoma, da je med dediči prišlo do spora o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine po obeh oporokah (1. točka drugega odstavka 210. člena ZD).
predodelitev otroka - nova odločba - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave - bistveno spremenjene okoliščine - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka - odtujitev otroka od roditelja - izdaja začasne odredbe - začasna odredba o stikih
Sodišče odloča glede na stanje na dan zaključka sojenja, torej konca glavne obravnave. Do tedaj je dolžno upoštevati vse morebitne spremembe, ki se zgodijo med postopkom. Za zavarovanje stanja oz. regulacijo morebitne vmesne ogroženosti otrok so tudi med postopkom, ki je zaradi narave dokazov včasih žal (pre)dolgotrajen, na voljo ustrezna pravna sredstva, ki jih je sodišče v konkretnem primeru tudi uporabilo; izdalo je začasno odredbo o stikih med materjo in otrokoma.
določitev skrbnika za poseben primer - demenca - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - center za socialno delo kot skrbnik - očitna pisna pomota sodišča - dedna izjava - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča
Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža. Z izjavo o odpovedi dediščini v korist sodediča se dedič ne odpove dediščini, pač pa podedovano premoženje odstopi drugemu dediču. Dedič, ki se v zapuščinskem postopku odpove svojemu deležu v korist drugega dediča, je še vedno stranka zapuščinskega postopka. Ker se pritožnik glede na izjavo, kakršno je podal, šteje za zapustnikovega dediča, v tem postopku zaradi kolizije interesov ne more zastopati sodedinje.
rok za plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - predlog za podaljšanje roka - zavrnitev predloga - zakonski prekluzivni rok - nepodaljšljiv rok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Roka za predlaganje oprostitve plačila sodnih taks ni mogoče podaljševati, če ga stranka ne vloži v prekluzivnem roku iz 34. člena ZST-1.
V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Pri tem razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, ni pomemben. Edina izjema od navedenega pravila je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če namreč toženec med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zato mora plačati pravdne stroške (razen če gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo).
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - poseg v osebnostno pravico - izjemen primer - izpolnitev zakonskih pogojev - ukrep prisilnega zdravljenja - paranoidna shizofrenija - duševna bolezen - ogrožanje življenja in zdravja
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena URS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena URS). Dovoljeno je le v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
Sodišče prve stopnje je celovito obrazložilo razloge za zadržanje osebe na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom in odsotnost vsakršnih možnosti, da bi se zdravila v drugih oblikah. Duševna bolezen se ji je hudo poslabšala. Pri njej je že prisotna kronificirana psihoza, zato je za zadosten učinek antipsihotikov in za zadovoljivo remisijo psihoze – kot opozarja izvedenka – potreben daljši čas. Pri osebi obstaja realna nevarnost hudega ogrožanja zdravja in življenja sebe in drugih (predvsem domačih) zaradi možnih ponovnih, vse hujših heteroagresivnih prebojev ob že prisotni kronifikaciji bolezenskih sprememb v možganih, ker oseba ne jemlje zdravil.
kaznivo dejanje grožnje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - dokazna ocena verodostojnosti prič
Namen ustrahovanja in vznemirjanja je namreč podan, ko storilec želi pri oškodovancu doseči občutek duševnega nelagodja zaradi predočene nevarnosti za življenje ali telo, kar je v obravnavani zadevi obdolženec glede na opisana ravnanja in povzete okoliščine nedvomno zasledoval in po prepričljivi izpovedbi oškodovanke tudi dosegel, saj je slednja prepričljivo pojasnila, da ni bila pretresena samo neposredno po dogodku, kot sta to potrdila priči B. B. in C. C., ampak se ga je bala dlje časa po obravnavanem dogodku, kot to izhaja tudi iz izpovedbe priče B. B.
Sodišče prve stopnje je v točki 11. obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno zaključilo, da je nevarnost ogrožanja potencialnih oškodovancev tako resna in konkretna, da jo je moč preprečiti zgolj z najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom ter da varovanje ljudi, njihovega zdravja in življenja opravičuje poseg v obtoženčevo pravico do osebne svobode.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - višina denarnih sredstev na računu - pritožba zoper sklep o dedovanju - obseg zapuščine - predhodno dedovanje po drugem zapustniku - trenutek prehoda zapuščine na dediča
Odsotnost zapisa višine zneskov na pravilnost odločitve o tem, kdo je dedič in kaj ta deduje, nima vpliva. Če so bila po nakazilu z računa dvignjena sredstva, to ni stvar zapuščinskega postopka, temveč je lahko le predmet zahtevka v drugem postopku.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo biti v obsegu zapuščine zajeto še premoženje, ki bi ga zapustnik podedoval po prej umrli ženi. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bo premoženje po pokojni ženi, ki je umrla pred njim, predmet dedovanja po njej in bo pritožnica v tistem postopku vstopila v položaj zapustnika. Dedič postane dedič s trenutkom smrti zapustnika, dedič po kasneje umrlem dediču pa dedič po njem v trenutku smrti kasneje umrlega dediča.
Med strankama je bila pred razvezo Pogodbe dogovorjena najemnina (nadomestilo) za uporabo predmeta pogodbe, ki je bila ob odsotnosti ostalih primerjav, tisti kriterij, s katerim je sodišče lahko odločilo o višini tožbenega zahtevka tožeče stranke. Če ta ne bi bila določena kot tržna najemnina, tožena stranka gotovo ne bi pristala na višino najemnine, kot je bila določena v Pogodbi. Tožena stranka bi lahko z neposrednim dokazom, kar je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje (na primer z najemno pogodbo za obešanko ali plakatnik in podobno), dokazovala drugačno višino tržne najemnine, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato gre pri predlogu tožene stranke z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke in postavitev izvedenca za posredni dokaz, ki je neprimeren.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola
Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene izvedenih dokazov (izpovedi prič, podatki o prometu vozil) pravilno ugotovilo, da je intenzivnost tožnikovega dela, med katerim večkrat in dalj časa ni opravljal mejne kontrole, objektivno omogočala izrabo odmora. Pri tem je upoštevalo, da je šlo za manjše mejne prehode, ki so jih večinoma uporabljali domačini za pot na delo in kjer je bilo manj prometa.