kaznivo dejanje grožnje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - dokazna ocena verodostojnosti prič
Namen ustrahovanja in vznemirjanja je namreč podan, ko storilec želi pri oškodovancu doseči občutek duševnega nelagodja zaradi predočene nevarnosti za življenje ali telo, kar je v obravnavani zadevi obdolženec glede na opisana ravnanja in povzete okoliščine nedvomno zasledoval in po prepričljivi izpovedbi oškodovanke tudi dosegel, saj je slednja prepričljivo pojasnila, da ni bila pretresena samo neposredno po dogodku, kot sta to potrdila priči B. B. in C. C., ampak se ga je bala dlje časa po obravnavanem dogodku, kot to izhaja tudi iz izpovedbe priče B. B.
ZPP člen 108, 108/5. Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev) (2020) člen 18.
nepopolna vloga - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - vročanje pisanj v drugo državo članico EU
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bil predlagatelj pravilno obveščen o tem, kakšna pravna posledica bo nastala za njegove pravice, če sodnega pisanja ne bo dvignil.
Registrsko sodišče ne more subjekta vpisa izbrisati iz sodnega registra brez predhodno izpeljanega postopka njegovega prenehanja po ZFPPIPP. Registrski postopek izbrisa subjekta vpisa šele sledi postopku prenehanja. Ta je mogoč na več pravnih podlagah.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 13, 13/1, 33, 34, 35, 37, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. URS člen 49. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - ustavna odločba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - zbiranje osebnih podatkov - diskriminacija
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da tožena stranka za sprejem aktov, s katerimi je od delavcev zahtevala, da morajo izkazati pogoj PCT oziroma se samotestirati, ni imela podlage v zakonu, in da bi morala biti takšna zahteva tudi določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna sprejeti, saj je bila to njena zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). S sprejetimi ukrepi zato tožniku ni samovoljno nalagala nobenih dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja. Spoštovanje in izvajanje predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu pa je tudi zakonska dolžnost delavca (35. člen ZDR-1), h kateri se je tožnik izrecno zavezal tudi v pogodbi o zaposlitvi.
ZPIZ-2 člen 199, 199/1, 201, 201/1, 413, 413/1. ZDR-1 člen 142. ZEPDSV člen 18. ZPP člen 154, 155, 155/1. ZST-1 člen 3, 3/2, 5, 5/1, 5/1-4. URS člen 14, 22, 23.
poklicno zavarovanje - voznik avtobusa - odločitev o pravdnih stroških
V Sklepu o določitvi delovnih mest predpisanega pogoja, da voznik avtobusa v mestnem prometu (torej tudi tožnik) prebije na takšnih delih najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu, ni mogoče tolmačiti tako, da bi dejanske vožnje (premikanje vozila) morale obsegati 80 % celotnega letnega fonda delovnega časa. Prav tako ni dopustno preverjanje v sodnem postopku, ali posamezni voznik avtobusa izpolnjuje pogoj 80 % dejanskega delovnega časa. Ta pogoj se namreč nanaša na delovno mesto, ne na posameznega delavca, zaposlenega na delovnem mestu. To pomeni, da bi bilo nepotrebno ugotavljanje, ali je tožnik v vsakem posameznem letu izpolnjeval pogoj 80 % dejanskega delovnega časa iz navedenega Sklepa, za kar se zavzema pritožba. Zahtevek tožnika je utemeljen že iz razloga, ker je bil že pred 1. 8. 2011 (pri delodajalcu prenosniku) vključen v zavarovanje in so bili zanj plačevani prispevki, toženec pa je z izvrševanjem te obveznosti nezakonito prenehal.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 114, 114/1, 114/3, 118. ZPP člen 311, 311/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varovana kategorija delavcev - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - delavci pred upokojitvijo
Dolžnost delodajalca je, da pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z zadostno skrbnostjo preveri, ali uživa delavec posebno varstvo pred odpovedjo. V primeru delavcev pred upokojitvijo v skladu z določbo tretjega odstavka 114. člena ZDR-1 lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk ZPIZ. Tožena stranka ne zatrjuje, da bi napravila take poizvedbe, ne glede na to, da je bila seznanjena s tožnikovim datumom rojstva in skupno delovno dobo, kar pomeni, da ji zatrjevana škoda ni nastala zaradi opustitve tožnika, pač pa zaradi lastnega premalo skrbnega ravnanja.
Zgolj dejstvo, da je tožnik v sporu zatrjeval, da je bil šikaniran s strani nadrejenega, pa se to v postopku ni ugotovilo, ne more utemeljeno porušiti odnosov med njima tako, da bi bilo izključeno njuno nadaljnje sodelovanje, ki naj bi bilo glede na delovni proces neizogibno. Zgolj dejstvo, da se je tožnik takoj po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki zaposlil pri drugem delodajalcu, ne kaže na njegovo dobro zaposljivost, saj je starejši delavec in delovni invalid III. kategorije, star 56 let, kar brez dvoma pomeni slabšo zaposljivost, ne glede na trenutne razmere na trgu delovne sile.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - vsebina del
V konkretnem primeru je sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas (do vrnitve začasno odsotne delavke), vendar ne dlje kot šest mesecev, nezakonito, vendar ne, ker bi zakon sam po sebi prepovedoval dodatno časovno omejevanje sklepanja takšnih pogodb - pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga nadomeščanja začasno odsotnega delavca se lahko sklene tudi za krajši čas, kot je delavec, ki se ga nadomešča, odsoten - ampak ker v konkretnem primeru časovno omejevanje ni bilo z ničimer utemeljeno. Razlog preverjanja potreb po delu ni razlog, zaradi katerega bi bila pogodba o zaposlitvi za določen čas zakonito sklenjena, niti ni zakonito iz tega razloga dodatno omejiti pogodbe o zaposlitvi, ki se sicer sklepa iz drugega zakonsko določenega razloga, konkretno nadomeščanja začasno odsotnega delavca.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - okoliščine, ki utemeljujejo sklep o obstoju utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja - pregled osebnega vozila - zakonito pridobljen dokaz
Po podatkih spisa policisti glede na usmeritve iz dopisa SKP PU Ljubljana vozilo niso pregledali zgolj z namenom preveriti tehnično primernost vozila za cestni promet, kot to zmotno meni zagovornik, ampak so po pravilnih argumentih sodišča prve stopnje avtomobil pregledali z namenom ugotoviti, ali so označbe na vozilu originalne, oziroma so preverili, ali je bilo morebiti navedeno vozilo uporabljeno za legalizacijo ukradenega vozila oziroma ali so bili za popravilo vozila uporabljeni ukradeni deli drugih avtomobilov.
Med strankama je bila pred razvezo Pogodbe dogovorjena najemnina (nadomestilo) za uporabo predmeta pogodbe, ki je bila ob odsotnosti ostalih primerjav, tisti kriterij, s katerim je sodišče lahko odločilo o višini tožbenega zahtevka tožeče stranke. Če ta ne bi bila določena kot tržna najemnina, tožena stranka gotovo ne bi pristala na višino najemnine, kot je bila določena v Pogodbi. Tožena stranka bi lahko z neposrednim dokazom, kar je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje (na primer z najemno pogodbo za obešanko ali plakatnik in podobno), dokazovala drugačno višino tržne najemnine, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato gre pri predlogu tožene stranke z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke in postavitev izvedenca za posredni dokaz, ki je neprimeren.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065976
ZIZ člen 24, 24/3, 198, 198/3, 202, 202/1. ZPP člen 8, 224, 224/3, 339, 339/2-8.
ugotovitev neobstoja terjatve - kreditna pogodba - zavarovanje denarne terjatve - črpanje kredita - pravica do izjave - rok za izjavo - kršitev pravice do izjave - dokazna ocena - dokazna pravila - listinski dokaz - odstop od kreditne pogodbe - vročitev izjave o odstopu - vstop novega upnika v izvršilni postopek - prodaja stvari - izbrisna pobotnica - izbris hipotekarnega bremena - poplačilo terjatve
Namigovanja tožeče stranke, da "elektronski" izpisek iz transakcijskega računa ni ustrezen dokaz, ker bi to lahko bil le izpisek iz transakcijskega računa v fizični obliki, v dobi informatizacije, ne vzdrži resne presoje. Že zato ne, ker izpisek prometa na transakcijskega računa komitenta banke v fizični (papirni) predstavlja le prenos podatkov iz informatizirane baze podatkov, ki se nahaja na elektronskem mediju na fizični medij (papir). To je tudi skladno z določilom tretjega odstavka 224. člena ZPP, po katerem je dokazovanje z elektronsko kopijo listine oziroma z reprodukcijo te kopije izenačeno z listino v fizični obliki.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je tožena stranka v izvršilni postopek vstopila v zaključni fazi, ko je treba le še razdeliti kupnino. Ker so bile hipoteke iz zemljiške knjige na podlagi sklepa izvršilnega sodišča v predhodni fazi tega izvršilnega postopka že izbrisane in nov upnik vstopi v postopek v tisti fazi, v kateri je postopek ob njegovem vstopu, je logično, da se nov upnik ni vpisal v zemljiško knjigo namesto prenosnika kot imetnik hipoteke (obremenitve so bile namreč že izbrisane). Ne glede na že izbrisane obremenitve, pa je upravičen do poplačila svoje terjatve v vrstnem redu, ki ga je imel prenosnik. Pri razdelitvi kupnine za prodano nepremičnino v izvršbi se namreč upoštevajo tudi zaradi prodaje v izvršbi izbrisane hipoteke.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - višina denarnih sredstev na računu - pritožba zoper sklep o dedovanju - obseg zapuščine - predhodno dedovanje po drugem zapustniku - trenutek prehoda zapuščine na dediča
Odsotnost zapisa višine zneskov na pravilnost odločitve o tem, kdo je dedič in kaj ta deduje, nima vpliva. Če so bila po nakazilu z računa dvignjena sredstva, to ni stvar zapuščinskega postopka, temveč je lahko le predmet zahtevka v drugem postopku.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo biti v obsegu zapuščine zajeto še premoženje, ki bi ga zapustnik podedoval po prej umrli ženi. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bo premoženje po pokojni ženi, ki je umrla pred njim, predmet dedovanja po njej in bo pritožnica v tistem postopku vstopila v položaj zapustnika. Dedič postane dedič s trenutkom smrti zapustnika, dedič po kasneje umrlem dediču pa dedič po njem v trenutku smrti kasneje umrlega dediča.
sodna taksa za postopek na prvi stopnji - razveljavitev plačilnega naloga - sprememba zakona - zavezanec za plačilo sodne takse
Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje zavezanca za plačilo sodne takse lahko določilo šele po pravnomočni odločitvi o glavni stvari, saj bi bilo takšno postopanje neskladno z ureditvijo v ZST-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - neustrezna zaposlitev - varstvo nekaterih kategorij delavcev pred odpovedjo
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je toženka podala tožnici, ni zakonita, in sicer ker je šlo za zlorabo tega instituta (navidezen razlog za odpoved), ker toženka v odpovedi zatrjevanega razloga ni dokazala in pa tudi, kar dodatno potrjuje zlorabo, ker zaposlitev na delovnem mestu Inventurni popisovalec - arhivar, za katero ji je ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, kljub formalno predpisani enaki izobrazbi, kot se je zahtevala za delovno mesto Vodja oddelka - kadri, ni ustrezna.
Sodišče prve stopnje je v točki 11. obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno zaključilo, da je nevarnost ogrožanja potencialnih oškodovancev tako resna in konkretna, da jo je moč preprečiti zgolj z najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom ter da varovanje ljudi, njihovega zdravja in življenja opravičuje poseg v obtoženčevo pravico do osebne svobode.
začasna odredba o stikih - postopek za varstvo koristi otroka - pravno sredstvo - ugovor - pritožba - izjava stranke - ogroženost otroka - stiki otroka s staršem - načelo otrokove koristi - obseg stikov - izvrševanje stikov z otrokom
Po 273.b členu ZIZ, ki je pričel veljati 27. 3. 2021, zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.
Pritožnica pravilno opozarja na materialnopravna izhodišča glede restriktivnega pristopa k izdajanju začasnih odredb, vendar pri tem spregleda, da lahko odtujitev otroka od enega ali obeh staršev hudo ogrozi otrokov razvoj, kar je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljene okoliščine konkretnega primera nudijo zadostno oporo za zaključek, da bi bil A. A. razvoj zaradi (realne) nevarnosti odtujitve od očeta lahko hudo ogrožen.
predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks - pavšalne navedbe - stroški poslovanja - čas odločanja sodišča - sredstva za plačilo sodnih taks
Višje sodišče ne sledi pritožniku, da sodišče ne bi smelo upoštevati stanja na računu v juliju 2022 ampak v času, ko je izdalo plačilni nalog (13. 4. 2022). Sodišče namreč odloča glede na dejstva in stanje ob koncu glavne obravnave oz. v konkretnem primeru, glede na čas odločanja o predlogu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072208
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 83, 236, 236/3, 265.
kaznivo dejanje spolnega napada na mladoletno osebo - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvedenstvo psihiatrične stroke - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - izločitev dokazov
Kvalificirana oblika kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, kaznuje posebno zlorabo zaupanja in zaupnosti kot konkretizacijo zlorabe položaja. Storilec je lahko (biološki) starš ali učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki ji je zaupana vzgoja otroka, njegovo varstvo, učenje ali oskrba (npr. drugi otrokovi sorodniki, zunajzakonski partner, očim, mačeha, medicinsko osebje, poklicna varuška). Skladno s prakso Vrhovnega sodišča za konkretizacijo zakonskega znaka zlorabe položaja osebe, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, zadošča opis odnosa med starejšim in mlajšim članom (razširjenje) družine, npr. med dedkom in vnukinjo1. V izreku izpodbijane sodbe je z navedbo, da je obtoženec dejanja izvrševal kot dedek v odnosu do svoje vnukinje, zakonski znak zlorabe položaja zadostno konkretiziran.
Določbe tretjega odstavka 236. člena ZKP (po kateri je zaslišanje mladoletne osebe, ki ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, dovoljeno le na zahtevo obdolženca) ni mogoče razlagati tako, da bi sodišče vedno, ko to zahteva obdolženec, moralo zaslišati mladoletno pričo. Upoštevaje mnenje izvedenke dr.D. D., da bi bilo pričanje za oškodovanko preveliko breme in s tega vidika nikakor ne v njeno korist, ter pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da glede na izvedene dokaze zaslišanje oškodovanke ni potrebno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko oškodovanke ni zaslišalo.
V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Pri tem razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, ni pomemben. Edina izjema od navedenega pravila je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če namreč toženec med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zato mora plačati pravdne stroške (razen če gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066832
ZDR-1 člen 126, 126/3, 154, 154/5. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - dežurstvo in straža
Intenzivnost tožnikovega dela je bila v nočni izmeni, čez vikende in dela proste dneve občutno nižja kot v času dnevne izmene med delovnikom, ko jim je bila za čas odmora zagotovljena zamenjava. V tem času je bilo manj telefonskih klicev, tožniku in ostalim ni bilo treba ves čas spremljati monitorjev, na voljo je bila kuhinja, prostor za počitek, lahko so opravili osebni klic ali pogledali kaj na internetu, saj narava in intenzivnost dela v nočni izmeni oziroma na praznik ali dela prosti dan ni bila takšna, da bi tožniku in ostalim, ki so objekt varovali, preprečila koriščenja odmora. Tožnikov delovni proces tako ni potekal nepretrgano in ni zahteval stalnega vsiljenega ritma dela. Zato mu, četudi je med odmorom ostal na delovnem mestu, odmora ni bilo treba posebej zagotavljati, saj si ga je lahko sam določil in ga tudi koristil.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00066080
ZDR-1 člen 7, 7/4. ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 131, 131/1, 179.
trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina - sindikalni zaupnik - izvedenec psihiater - duševne bolečine - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - nesreča pri delu - pravno priznana škoda - neznatna škoda - sprememba prvostopenjske odločbe
Dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi s posameznimi ravnanji toženke zoper tožnika (očitana dejanja v zvezi s predelanimi ključi in predlagana odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi dogodka z dne 9. 12. 2016 zgolj tožniku; način obravnavanja tožnikove nesreče pri delu; obravnavanje kršitev zaposlenih v zvezi s parkiranjem na način, da je pisno opozorilo izdano le tožniku; nedokazan očitek tožniku, da je on izvor lažne informacije o sodelavcu in sankcioniranje zgolj tožnika zaradi širjenja te informacije; predlagana premestitev kot poskus odstranitve tožnika iz delovnega okolja; razkritje tožnika kot avtorja e-sporočila s ciljem, da se ga pred sodelavci očrni in izolira; neenaka obravnava v zvezi s sankcioniranjem tožnika zaradi pošiljanja e-pošte med delovnim časom in zaradi nepravilne priglasitve potnih stroškov za službeno potovanje idr.), utemeljujejo zaključek o trpinčenju.
Upoštevajoč tudi ugotovitev o nekaj dneh lažjih bolečinah so bile celotne posledice škodnega dogodka tako blage in kratkotrajne, da predstavljajo le neznatno škodo, ki ni pravno priznana in ne predstavlja pravne podlage za prisojo pravične denarne odškodnine, saj oškodovanca ne upravičuje do zadoščenja.