DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066832
ZDR-1 člen 126, 126/3, 154, 154/5. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - dežurstvo in straža
Intenzivnost tožnikovega dela je bila v nočni izmeni, čez vikende in dela proste dneve občutno nižja kot v času dnevne izmene med delovnikom, ko jim je bila za čas odmora zagotovljena zamenjava. V tem času je bilo manj telefonskih klicev, tožniku in ostalim ni bilo treba ves čas spremljati monitorjev, na voljo je bila kuhinja, prostor za počitek, lahko so opravili osebni klic ali pogledali kaj na internetu, saj narava in intenzivnost dela v nočni izmeni oziroma na praznik ali dela prosti dan ni bila takšna, da bi tožniku in ostalim, ki so objekt varovali, preprečila koriščenja odmora. Tožnikov delovni proces tako ni potekal nepretrgano in ni zahteval stalnega vsiljenega ritma dela. Zato mu, četudi je med odmorom ostal na delovnem mestu, odmora ni bilo treba posebej zagotavljati, saj si ga je lahko sam določil in ga tudi koristil.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - višina denarnih sredstev na računu - pritožba zoper sklep o dedovanju - obseg zapuščine - predhodno dedovanje po drugem zapustniku - trenutek prehoda zapuščine na dediča
Odsotnost zapisa višine zneskov na pravilnost odločitve o tem, kdo je dedič in kaj ta deduje, nima vpliva. Če so bila po nakazilu z računa dvignjena sredstva, to ni stvar zapuščinskega postopka, temveč je lahko le predmet zahtevka v drugem postopku.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo biti v obsegu zapuščine zajeto še premoženje, ki bi ga zapustnik podedoval po prej umrli ženi. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bo premoženje po pokojni ženi, ki je umrla pred njim, predmet dedovanja po njej in bo pritožnica v tistem postopku vstopila v položaj zapustnika. Dedič postane dedič s trenutkom smrti zapustnika, dedič po kasneje umrlem dediču pa dedič po njem v trenutku smrti kasneje umrlega dediča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - neustrezna zaposlitev - varstvo nekaterih kategorij delavcev pred odpovedjo
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je toženka podala tožnici, ni zakonita, in sicer ker je šlo za zlorabo tega instituta (navidezen razlog za odpoved), ker toženka v odpovedi zatrjevanega razloga ni dokazala in pa tudi, kar dodatno potrjuje zlorabo, ker zaposlitev na delovnem mestu Inventurni popisovalec - arhivar, za katero ji je ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, kljub formalno predpisani enaki izobrazbi, kot se je zahtevala za delovno mesto Vodja oddelka - kadri, ni ustrezna.
kaznivo dejanje grožnje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - dokazna ocena verodostojnosti prič
Namen ustrahovanja in vznemirjanja je namreč podan, ko storilec želi pri oškodovancu doseči občutek duševnega nelagodja zaradi predočene nevarnosti za življenje ali telo, kar je v obravnavani zadevi obdolženec glede na opisana ravnanja in povzete okoliščine nedvomno zasledoval in po prepričljivi izpovedbi oškodovanke tudi dosegel, saj je slednja prepričljivo pojasnila, da ni bila pretresena samo neposredno po dogodku, kot sta to potrdila priči B. B. in C. C., ampak se ga je bala dlje časa po obravnavanem dogodku, kot to izhaja tudi iz izpovedbe priče B. B.
Vprašanji, o katerih odloča Delovno in socialno sodišče v Celju v sporih Pd 148/2021 in Pd 149/2021 ter Okrožno sodišče v Celju glede pogodbe o prenosu dejavnosti, za odločitev v sporu drugega tožnika zoper toženki nista predhodni. Sodišče prve stopnje je postopek iz razloga, določenega v 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, neutemeljeno prekinilo.
Med strankama je bila pred razvezo Pogodbe dogovorjena najemnina (nadomestilo) za uporabo predmeta pogodbe, ki je bila ob odsotnosti ostalih primerjav, tisti kriterij, s katerim je sodišče lahko odločilo o višini tožbenega zahtevka tožeče stranke. Če ta ne bi bila določena kot tržna najemnina, tožena stranka gotovo ne bi pristala na višino najemnine, kot je bila določena v Pogodbi. Tožena stranka bi lahko z neposrednim dokazom, kar je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje (na primer z najemno pogodbo za obešanko ali plakatnik in podobno), dokazovala drugačno višino tržne najemnine, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato gre pri predlogu tožene stranke z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke in postavitev izvedenca za posredni dokaz, ki je neprimeren.
predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks - pavšalne navedbe - stroški poslovanja - čas odločanja sodišča - sredstva za plačilo sodnih taks
Višje sodišče ne sledi pritožniku, da sodišče ne bi smelo upoštevati stanja na računu v juliju 2022 ampak v času, ko je izdalo plačilni nalog (13. 4. 2022). Sodišče namreč odloča glede na dejstva in stanje ob koncu glavne obravnave oz. v konkretnem primeru, glede na čas odločanja o predlogu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072208
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 83, 236, 236/3, 265.
kaznivo dejanje spolnega napada na mladoletno osebo - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvedenstvo psihiatrične stroke - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - izločitev dokazov
Kvalificirana oblika kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, kaznuje posebno zlorabo zaupanja in zaupnosti kot konkretizacijo zlorabe položaja. Storilec je lahko (biološki) starš ali učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki ji je zaupana vzgoja otroka, njegovo varstvo, učenje ali oskrba (npr. drugi otrokovi sorodniki, zunajzakonski partner, očim, mačeha, medicinsko osebje, poklicna varuška). Skladno s prakso Vrhovnega sodišča za konkretizacijo zakonskega znaka zlorabe položaja osebe, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, zadošča opis odnosa med starejšim in mlajšim članom (razširjenje) družine, npr. med dedkom in vnukinjo1. V izreku izpodbijane sodbe je z navedbo, da je obtoženec dejanja izvrševal kot dedek v odnosu do svoje vnukinje, zakonski znak zlorabe položaja zadostno konkretiziran.
Določbe tretjega odstavka 236. člena ZKP (po kateri je zaslišanje mladoletne osebe, ki ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, dovoljeno le na zahtevo obdolženca) ni mogoče razlagati tako, da bi sodišče vedno, ko to zahteva obdolženec, moralo zaslišati mladoletno pričo. Upoštevaje mnenje izvedenke dr.D. D., da bi bilo pričanje za oškodovanko preveliko breme in s tega vidika nikakor ne v njeno korist, ter pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da glede na izvedene dokaze zaslišanje oškodovanke ni potrebno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko oškodovanke ni zaslišalo.
V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Pri tem razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, ni pomemben. Edina izjema od navedenega pravila je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če namreč toženec med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zato mora plačati pravdne stroške (razen če gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo).
začasna odredba o stikih - postopek za varstvo koristi otroka - pravno sredstvo - ugovor - pritožba - izjava stranke - ogroženost otroka - stiki otroka s staršem - načelo otrokove koristi - obseg stikov - izvrševanje stikov z otrokom
Po 273.b členu ZIZ, ki je pričel veljati 27. 3. 2021, zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.
Pritožnica pravilno opozarja na materialnopravna izhodišča glede restriktivnega pristopa k izdajanju začasnih odredb, vendar pri tem spregleda, da lahko odtujitev otroka od enega ali obeh staršev hudo ogrozi otrokov razvoj, kar je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljene okoliščine konkretnega primera nudijo zadostno oporo za zaključek, da bi bil A. A. razvoj zaradi (realne) nevarnosti odtujitve od očeta lahko hudo ogrožen.
sodna taksa za postopek na prvi stopnji - razveljavitev plačilnega naloga - sprememba zakona - zavezanec za plačilo sodne takse
Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje zavezanca za plačilo sodne takse lahko določilo šele po pravnomočni odločitvi o glavni stvari, saj bi bilo takšno postopanje neskladno z ureditvijo v ZST-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00065799
ZKP člen 344, 344/3, 451, 451/1, 456, 456/3, 474, 492, 492/6. KZ člen 70, 70/2, 89, 89/1, 93, 93/2.
kaznivo dejanje mladoletnika - postopek proti mladoletnikom - enoten postopek - izrek vzgojnega ukrepa - predlog za kaznovanje - sprememba obtožnega akta - vložitev obtožnice - kazenske sankcije za mladoletnike - izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik
ZKP ne pozna nadomeščanja obtožnih aktov. Procesni zakon ureja vložitev novega obtožnega akta, kot je to primarno pri spremembi obtožbe (tretji odstavek 344. člena ZKP) ali pri vložitvi obtožnega akta po zavrženju predloga za izrek varnostnega ukrepa (šesti odstavek 492. člena ZKP). Kazenski zakonik (KZ) v drugem odstavku 70. člena določa, da se posebne določbe, ki veljajo za mladoletne storilce kaznivih dejanj, pod pogoji, določenimi v KZ, uporabljajo tudi za polnoletne, kadar se jim sodi za kazniva dejanja, ki so jih storili kot mladoletniki (drugi odstavek 70. člena KZ). To pomeni, da je starost storilca, ob storitvi kaznivega dejanja, nespremenljivo in odločilno dejstvo, od katerega je odvisen izrek vzgojnega ukrepa ali kazni. S potekom časa se storilcu, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja mladoleten, ne more izreči strožja sankcija, kot je bila predpisana ob storitvi kaznivega dejanja. Po drugem odstavku 93. člena KZ pa se sme polnoletnemu, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik in ki je med sojenjem dopolnil enaindvajset let, izreči namesto mladoletniškega zapora zapor ali pogojna obsodba. Zakon v takem primeru dopušča izrek zapora oziroma pogojne obsodbe namesto mladoletniškega zapora (89. člen KZ), ki je predviden za kazniva dejanja, za katera je z zakonom predpisana kazen zapora petih ali več let, če zaradi narave in teže dejanja in zaradi visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravičeno izreči vzgojnega ukrepa (prvi odstavek 89. člena KZ), vendar se tudi v takem primeru storilcu lahko odmeri kazen le do tiste mere, kot znaša največja dovoljena mera kazni mladoletniškega zapora. Sodišče ima tudi v tem primeru oportunitetno pooblastilo, da ne izrabi te možnosti in ne izreče nobene kazenske sankcije, čeprav so izpolnjeni zakonski pogoji zanjo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00066080
ZDR-1 člen 7, 7/4. ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 131, 131/1, 179.
trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina - sindikalni zaupnik - izvedenec psihiater - duševne bolečine - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - nesreča pri delu - pravno priznana škoda - neznatna škoda - sprememba prvostopenjske odločbe
Dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi s posameznimi ravnanji toženke zoper tožnika (očitana dejanja v zvezi s predelanimi ključi in predlagana odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi dogodka z dne 9. 12. 2016 zgolj tožniku; način obravnavanja tožnikove nesreče pri delu; obravnavanje kršitev zaposlenih v zvezi s parkiranjem na način, da je pisno opozorilo izdano le tožniku; nedokazan očitek tožniku, da je on izvor lažne informacije o sodelavcu in sankcioniranje zgolj tožnika zaradi širjenja te informacije; predlagana premestitev kot poskus odstranitve tožnika iz delovnega okolja; razkritje tožnika kot avtorja e-sporočila s ciljem, da se ga pred sodelavci očrni in izolira; neenaka obravnava v zvezi s sankcioniranjem tožnika zaradi pošiljanja e-pošte med delovnim časom in zaradi nepravilne priglasitve potnih stroškov za službeno potovanje idr.), utemeljujejo zaključek o trpinčenju.
Upoštevajoč tudi ugotovitev o nekaj dneh lažjih bolečinah so bile celotne posledice škodnega dogodka tako blage in kratkotrajne, da predstavljajo le neznatno škodo, ki ni pravno priznana in ne predstavlja pravne podlage za prisojo pravične denarne odškodnine, saj oškodovanca ne upravičuje do zadoščenja.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - vsebina del
V konkretnem primeru je sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas (do vrnitve začasno odsotne delavke), vendar ne dlje kot šest mesecev, nezakonito, vendar ne, ker bi zakon sam po sebi prepovedoval dodatno časovno omejevanje sklepanja takšnih pogodb - pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga nadomeščanja začasno odsotnega delavca se lahko sklene tudi za krajši čas, kot je delavec, ki se ga nadomešča, odsoten - ampak ker v konkretnem primeru časovno omejevanje ni bilo z ničimer utemeljeno. Razlog preverjanja potreb po delu ni razlog, zaradi katerega bi bila pogodba o zaposlitvi za določen čas zakonito sklenjena, niti ni zakonito iz tega razloga dodatno omejiti pogodbe o zaposlitvi, ki se sicer sklepa iz drugega zakonsko določenega razloga, konkretno nadomeščanja začasno odsotnega delavca.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - okoliščine, ki utemeljujejo sklep o obstoju utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja - pregled osebnega vozila - zakonito pridobljen dokaz
Po podatkih spisa policisti glede na usmeritve iz dopisa SKP PU Ljubljana vozilo niso pregledali zgolj z namenom preveriti tehnično primernost vozila za cestni promet, kot to zmotno meni zagovornik, ampak so po pravilnih argumentih sodišča prve stopnje avtomobil pregledali z namenom ugotoviti, ali so označbe na vozilu originalne, oziroma so preverili, ali je bilo morebiti navedeno vozilo uporabljeno za legalizacijo ukradenega vozila oziroma ali so bili za popravilo vozila uporabljeni ukradeni deli drugih avtomobilov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065635
ZPP člen 7, 7/1, 108, 108/1, 180, 180/1, 285.
trditvena podlaga tožbe - vsebina in obseg trditvene podlage - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage z listinami - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - obrazložitev posameznih postavk nagrade - razpravno in preiskovalno načelo - materialno procesno vodstvo in njegove meje - nerazumljiva ali nepopolna vloga - pravilo o vračanju nepopolne vloge - nepopolna in nerazumljiva tožba - slabo pravdanje - nagrada za odvetniške storitve - spor v zvezi z odvetniško storitvijo
Navedbe, na katere tožnik opira svoj zahtevek, morajo biti razvidne že iz tožbe (oziroma v obravnavanem primeru iz dopolnitve tožbe). S tem (in z nadaljnjimi pravočasno navedenimi dejstvi) je začrtana dejanska podlaga spora. Zato ni sprejemljivo, da se tožnik sklicuje na priloge tožbe, listinsko dokumentacijo ali v drugih zadevah in postopkih dane navedbe.
Ni naloga sodišča, da ob slabi oziroma pomanjkljivi trditveni podlagi preučuje obsežno dokumentacijo in ugotavlja, kaj je tožnik z določeno (zgolj številčno označeno) postavko morda imel v mislih. Smisel priloženih dokazov je dokazovanje tožbenih trditev, ne pa njihovo nadomeščanje.
Predmetna tožba (njena dopolnitev) ni tako pomanjkljiva ali nerazumljiva, da bi jo moralo sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP vrniti tožniku v popravo. Vsebuje vse zahtevane formalne sestavine tožbe iz 180. člena ZPP. Prav tako ni nejasna - le vsebinsko je pomanjkljiva. Takšne tožbe pa se ne vrača v popravo, saj bi bilo s takšnim ravnanjem pravzaprav kršeno razpravno načelo iz 7. člena ZPP. Prav tako sodišče ni bilo dolžno opraviti materialno procesnega vodstva iz 285. člena ZPP, saj je na pomanjkljivosti tožbe opozorila že toženka v odgovoru na dopolnitev tožbe,
ZKP člen 128, 248, 249.. ZPacP člen 44, 44/4.. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4.
zapečatenje - zaupnost pacientovih osebnih podatkov - tajni podatki - pregled in prepisovanje kazenskih spisov
ZKP ne omogoča, da se izvedensko mnenje, ki vsebuje osebne podatke, samodejno označi kot strogo zaupno in kot tako zapečati v sodnem spisu.
128. člen ZKP dovoljuje pregled in prepis posameznih kazenskih spisov le tistemu, ki ima opravičen interes.
Sodišče prve stopnje je v točki 11. obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno zaključilo, da je nevarnost ogrožanja potencialnih oškodovancev tako resna in konkretna, da jo je moč preprečiti zgolj z najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom ter da varovanje ljudi, njihovega zdravja in življenja opravičuje poseg v obtoženčevo pravico do osebne svobode.