predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks - pavšalne navedbe - stroški poslovanja - čas odločanja sodišča - sredstva za plačilo sodnih taks
Višje sodišče ne sledi pritožniku, da sodišče ne bi smelo upoštevati stanja na računu v juliju 2022 ampak v času, ko je izdalo plačilni nalog (13. 4. 2022). Sodišče namreč odloča glede na dejstva in stanje ob koncu glavne obravnave oz. v konkretnem primeru, glede na čas odločanja o predlogu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072208
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 83, 236, 236/3, 265.
kaznivo dejanje spolnega napada na mladoletno osebo - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvedenstvo psihiatrične stroke - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - izločitev dokazov
Kvalificirana oblika kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, kaznuje posebno zlorabo zaupanja in zaupnosti kot konkretizacijo zlorabe položaja. Storilec je lahko (biološki) starš ali učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki ji je zaupana vzgoja otroka, njegovo varstvo, učenje ali oskrba (npr. drugi otrokovi sorodniki, zunajzakonski partner, očim, mačeha, medicinsko osebje, poklicna varuška). Skladno s prakso Vrhovnega sodišča za konkretizacijo zakonskega znaka zlorabe položaja osebe, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, zadošča opis odnosa med starejšim in mlajšim članom (razširjenje) družine, npr. med dedkom in vnukinjo1. V izreku izpodbijane sodbe je z navedbo, da je obtoženec dejanja izvrševal kot dedek v odnosu do svoje vnukinje, zakonski znak zlorabe položaja zadostno konkretiziran.
Določbe tretjega odstavka 236. člena ZKP (po kateri je zaslišanje mladoletne osebe, ki ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, dovoljeno le na zahtevo obdolženca) ni mogoče razlagati tako, da bi sodišče vedno, ko to zahteva obdolženec, moralo zaslišati mladoletno pričo. Upoštevaje mnenje izvedenke dr.D. D., da bi bilo pričanje za oškodovanko preveliko breme in s tega vidika nikakor ne v njeno korist, ter pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da glede na izvedene dokaze zaslišanje oškodovanke ni potrebno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko oškodovanke ni zaslišalo.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - poseg v osebnostno pravico - izjemen primer - izpolnitev zakonskih pogojev - ukrep prisilnega zdravljenja - paranoidna shizofrenija - duševna bolezen - ogrožanje življenja in zdravja
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena URS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena URS). Dovoljeno je le v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
Sodišče prve stopnje je celovito obrazložilo razloge za zadržanje osebe na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom in odsotnost vsakršnih možnosti, da bi se zdravila v drugih oblikah. Duševna bolezen se ji je hudo poslabšala. Pri njej je že prisotna kronificirana psihoza, zato je za zadosten učinek antipsihotikov in za zadovoljivo remisijo psihoze – kot opozarja izvedenka – potreben daljši čas. Pri osebi obstaja realna nevarnost hudega ogrožanja zdravja in življenja sebe in drugih (predvsem domačih) zaradi možnih ponovnih, vse hujših heteroagresivnih prebojev ob že prisotni kronifikaciji bolezenskih sprememb v možganih, ker oseba ne jemlje zdravil.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola
Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene izvedenih dokazov (izpovedi prič, podatki o prometu vozil) pravilno ugotovilo, da je intenzivnost tožnikovega dela, med katerim večkrat in dalj časa ni opravljal mejne kontrole, objektivno omogočala izrabo odmora. Pri tem je upoštevalo, da je šlo za manjše mejne prehode, ki so jih večinoma uporabljali domačini za pot na delo in kjer je bilo manj prometa.
sodna taksa za postopek na prvi stopnji - razveljavitev plačilnega naloga - sprememba zakona - zavezanec za plačilo sodne takse
Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje zavezanca za plačilo sodne takse lahko določilo šele po pravnomočni odločitvi o glavni stvari, saj bi bilo takšno postopanje neskladno z ureditvijo v ZST-1.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - okoliščine, ki utemeljujejo sklep o obstoju utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja - pregled osebnega vozila - zakonito pridobljen dokaz
Po podatkih spisa policisti glede na usmeritve iz dopisa SKP PU Ljubljana vozilo niso pregledali zgolj z namenom preveriti tehnično primernost vozila za cestni promet, kot to zmotno meni zagovornik, ampak so po pravilnih argumentih sodišča prve stopnje avtomobil pregledali z namenom ugotoviti, ali so označbe na vozilu originalne, oziroma so preverili, ali je bilo morebiti navedeno vozilo uporabljeno za legalizacijo ukradenega vozila oziroma ali so bili za popravilo vozila uporabljeni ukradeni deli drugih avtomobilov.
URS člen 2. SZ-1 člen 103, 103/1-4, 103/3, 103/4, 112, 112/3, 112a, 112a/1, 112a/2.
zahtevek na izpraznitev nepremičnine - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačilo najemnine in stroškov - sprememba stanovanjskega zakona - načelo pravne države - neprava retroakrivnost - dopustna retroaktivnost - pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava - tehtanje ustavnih pravic - poseg v lastninsko pravico - pravica do doma - pravica do primernega stanovanja
Za nepravo retroaktivnost gre, ko pravna norma učinkuje na konkretni dejanski stan, ki je sicer nastal že pred objavo zakona, ni pa še bil v celoti zaključen. Načeloma ni prepovedana, razen če bi nedopustno posegla v načelo varstva zaupanja v pravo, ki posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Ker gre za splošno pravno načelo in ne neposredno za eno od ustavnih pravic, katerim po 15. členu Ustave pripada strožje varstvo zoper morebitne omejitve in druge posege, to načelo nima absolutne veljave in je v večji meri kot posamezne ustavne pravice dostopno možnim omejitvam, torej temu, da je v primeru konflikta oziroma kolizije med tem in drugimi ustavnimi načeli oziroma dobrinami treba v t.i. tehtanju dobrin presoditi, kateri izmed ustavno zavarovanih dobrin je v posameznem spornem primeru treba dati prednost. To je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, ko je poudarilo, da načelo pravne varnosti narekuje tehtanje med zaupanjem posameznika v trajnost obstoječega položaja na eni strani in ustavno varovano dobrino, ki jo varuje spremenjena ureditev.
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da se s spremenjenim načinom uveljavljanja odpovedi najemne pogodbe v primeru obstoja krivdnega razloga iz 4. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1 položaj najemnika ni bistveno poslabšal. Tudi sámo namreč meni, da je bistveno, da mora tudi po novi ureditvi lastnik pred izvensodno odpovedjo najemne pogodbe izvesti opominjevalni postopek, ki najemniku v primernem roku omogoča odpravo kršitve. Za izpraznitev stanovanja je še vedno predvidena tožba oziroma predlog za izdajo naloga za izpraznitev, torej postopek, v katerem ima najemnik možnost uveljavljati vse ugovore, tudi v zvezi z morebitnimi nepravilnostmi opominjevalnega postopka. Za varstvo najemnikovega položaja je torej še vedno predviden sodni postopek.
V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Pri tem razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, ni pomemben. Edina izjema od navedenega pravila je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če namreč toženec med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zato mora plačati pravdne stroške (razen če gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo).
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 114, 114/1, 114/3, 118. ZPP člen 311, 311/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varovana kategorija delavcev - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - delavci pred upokojitvijo
Dolžnost delodajalca je, da pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z zadostno skrbnostjo preveri, ali uživa delavec posebno varstvo pred odpovedjo. V primeru delavcev pred upokojitvijo v skladu z določbo tretjega odstavka 114. člena ZDR-1 lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk ZPIZ. Tožena stranka ne zatrjuje, da bi napravila take poizvedbe, ne glede na to, da je bila seznanjena s tožnikovim datumom rojstva in skupno delovno dobo, kar pomeni, da ji zatrjevana škoda ni nastala zaradi opustitve tožnika, pač pa zaradi lastnega premalo skrbnega ravnanja.
Zgolj dejstvo, da je tožnik v sporu zatrjeval, da je bil šikaniran s strani nadrejenega, pa se to v postopku ni ugotovilo, ne more utemeljeno porušiti odnosov med njima tako, da bi bilo izključeno njuno nadaljnje sodelovanje, ki naj bi bilo glede na delovni proces neizogibno. Zgolj dejstvo, da se je tožnik takoj po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki zaposlil pri drugem delodajalcu, ne kaže na njegovo dobro zaposljivost, saj je starejši delavec in delovni invalid III. kategorije, star 56 let, kar brez dvoma pomeni slabšo zaposljivost, ne glede na trenutne razmere na trgu delovne sile.
ZPP člen 108, 108/5. Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev) (2020) člen 18.
nepopolna vloga - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - vročanje pisanj v drugo državo članico EU
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bil predlagatelj pravilno obveščen o tem, kakšna pravna posledica bo nastala za njegove pravice, če sodnega pisanja ne bo dvignil.
Registrsko sodišče ne more subjekta vpisa izbrisati iz sodnega registra brez predhodno izpeljanega postopka njegovega prenehanja po ZFPPIPP. Registrski postopek izbrisa subjekta vpisa šele sledi postopku prenehanja. Ta je mogoč na več pravnih podlagah.
ZPIZ-2 člen 199, 199/1, 201, 201/1, 413, 413/1. ZDR-1 člen 142. ZEPDSV člen 18. ZPP člen 154, 155, 155/1. ZST-1 člen 3, 3/2, 5, 5/1, 5/1-4. URS člen 14, 22, 23.
poklicno zavarovanje - voznik avtobusa - odločitev o pravdnih stroških
V Sklepu o določitvi delovnih mest predpisanega pogoja, da voznik avtobusa v mestnem prometu (torej tudi tožnik) prebije na takšnih delih najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu, ni mogoče tolmačiti tako, da bi dejanske vožnje (premikanje vozila) morale obsegati 80 % celotnega letnega fonda delovnega časa. Prav tako ni dopustno preverjanje v sodnem postopku, ali posamezni voznik avtobusa izpolnjuje pogoj 80 % dejanskega delovnega časa. Ta pogoj se namreč nanaša na delovno mesto, ne na posameznega delavca, zaposlenega na delovnem mestu. To pomeni, da bi bilo nepotrebno ugotavljanje, ali je tožnik v vsakem posameznem letu izpolnjeval pogoj 80 % dejanskega delovnega časa iz navedenega Sklepa, za kar se zavzema pritožba. Zahtevek tožnika je utemeljen že iz razloga, ker je bil že pred 1. 8. 2011 (pri delodajalcu prenosniku) vključen v zavarovanje in so bili zanj plačevani prispevki, toženec pa je z izvrševanjem te obveznosti nezakonito prenehal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065976
ZIZ člen 24, 24/3, 198, 198/3, 202, 202/1. ZPP člen 8, 224, 224/3, 339, 339/2-8.
ugotovitev neobstoja terjatve - kreditna pogodba - zavarovanje denarne terjatve - črpanje kredita - pravica do izjave - rok za izjavo - kršitev pravice do izjave - dokazna ocena - dokazna pravila - listinski dokaz - odstop od kreditne pogodbe - vročitev izjave o odstopu - vstop novega upnika v izvršilni postopek - prodaja stvari - izbrisna pobotnica - izbris hipotekarnega bremena - poplačilo terjatve
Namigovanja tožeče stranke, da "elektronski" izpisek iz transakcijskega računa ni ustrezen dokaz, ker bi to lahko bil le izpisek iz transakcijskega računa v fizični obliki, v dobi informatizacije, ne vzdrži resne presoje. Že zato ne, ker izpisek prometa na transakcijskega računa komitenta banke v fizični (papirni) predstavlja le prenos podatkov iz informatizirane baze podatkov, ki se nahaja na elektronskem mediju na fizični medij (papir). To je tudi skladno z določilom tretjega odstavka 224. člena ZPP, po katerem je dokazovanje z elektronsko kopijo listine oziroma z reprodukcijo te kopije izenačeno z listino v fizični obliki.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je tožena stranka v izvršilni postopek vstopila v zaključni fazi, ko je treba le še razdeliti kupnino. Ker so bile hipoteke iz zemljiške knjige na podlagi sklepa izvršilnega sodišča v predhodni fazi tega izvršilnega postopka že izbrisane in nov upnik vstopi v postopek v tisti fazi, v kateri je postopek ob njegovem vstopu, je logično, da se nov upnik ni vpisal v zemljiško knjigo namesto prenosnika kot imetnik hipoteke (obremenitve so bile namreč že izbrisane). Ne glede na že izbrisane obremenitve, pa je upravičen do poplačila svoje terjatve v vrstnem redu, ki ga je imel prenosnik. Pri razdelitvi kupnine za prodano nepremičnino v izvršbi se namreč upoštevajo tudi zaradi prodaje v izvršbi izbrisane hipoteke.
ZKP člen 128, 248, 249.. ZPacP člen 44, 44/4.. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4.
zapečatenje - zaupnost pacientovih osebnih podatkov - tajni podatki - pregled in prepisovanje kazenskih spisov
ZKP ne omogoča, da se izvedensko mnenje, ki vsebuje osebne podatke, samodejno označi kot strogo zaupno in kot tako zapečati v sodnem spisu.
128. člen ZKP dovoljuje pregled in prepis posameznih kazenskih spisov le tistemu, ki ima opravičen interes.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065635
ZPP člen 7, 7/1, 108, 108/1, 180, 180/1, 285.
trditvena podlaga tožbe - vsebina in obseg trditvene podlage - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage z listinami - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - obrazložitev posameznih postavk nagrade - razpravno in preiskovalno načelo - materialno procesno vodstvo in njegove meje - nerazumljiva ali nepopolna vloga - pravilo o vračanju nepopolne vloge - nepopolna in nerazumljiva tožba - slabo pravdanje - nagrada za odvetniške storitve - spor v zvezi z odvetniško storitvijo
Navedbe, na katere tožnik opira svoj zahtevek, morajo biti razvidne že iz tožbe (oziroma v obravnavanem primeru iz dopolnitve tožbe). S tem (in z nadaljnjimi pravočasno navedenimi dejstvi) je začrtana dejanska podlaga spora. Zato ni sprejemljivo, da se tožnik sklicuje na priloge tožbe, listinsko dokumentacijo ali v drugih zadevah in postopkih dane navedbe.
Ni naloga sodišča, da ob slabi oziroma pomanjkljivi trditveni podlagi preučuje obsežno dokumentacijo in ugotavlja, kaj je tožnik z določeno (zgolj številčno označeno) postavko morda imel v mislih. Smisel priloženih dokazov je dokazovanje tožbenih trditev, ne pa njihovo nadomeščanje.
Predmetna tožba (njena dopolnitev) ni tako pomanjkljiva ali nerazumljiva, da bi jo moralo sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP vrniti tožniku v popravo. Vsebuje vse zahtevane formalne sestavine tožbe iz 180. člena ZPP. Prav tako ni nejasna - le vsebinsko je pomanjkljiva. Takšne tožbe pa se ne vrača v popravo, saj bi bilo s takšnim ravnanjem pravzaprav kršeno razpravno načelo iz 7. člena ZPP. Prav tako sodišče ni bilo dolžno opraviti materialno procesnega vodstva iz 285. člena ZPP, saj je na pomanjkljivosti tožbe opozorila že toženka v odgovoru na dopolnitev tožbe,
ZDR-1 člen 6, 6/1, 13, 13/1, 33, 34, 35, 37, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. URS člen 49. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - ustavna odločba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - zbiranje osebnih podatkov - diskriminacija
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da tožena stranka za sprejem aktov, s katerimi je od delavcev zahtevala, da morajo izkazati pogoj PCT oziroma se samotestirati, ni imela podlage v zakonu, in da bi morala biti takšna zahteva tudi določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna sprejeti, saj je bila to njena zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). S sprejetimi ukrepi zato tožniku ni samovoljno nalagala nobenih dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja. Spoštovanje in izvajanje predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu pa je tudi zakonska dolžnost delavca (35. člen ZDR-1), h kateri se je tožnik izrecno zavezal tudi v pogodbi o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je v točki 11. obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno zaključilo, da je nevarnost ogrožanja potencialnih oškodovancev tako resna in konkretna, da jo je moč preprečiti zgolj z najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom ter da varovanje ljudi, njihovega zdravja in življenja opravičuje poseg v obtoženčevo pravico do osebne svobode.
začasna odredba o stikih - postopek za varstvo koristi otroka - pravno sredstvo - ugovor - pritožba - izjava stranke - ogroženost otroka - stiki otroka s staršem - načelo otrokove koristi - obseg stikov - izvrševanje stikov z otrokom
Po 273.b členu ZIZ, ki je pričel veljati 27. 3. 2021, zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.
Pritožnica pravilno opozarja na materialnopravna izhodišča glede restriktivnega pristopa k izdajanju začasnih odredb, vendar pri tem spregleda, da lahko odtujitev otroka od enega ali obeh staršev hudo ogrozi otrokov razvoj, kar je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljene okoliščine konkretnega primera nudijo zadostno oporo za zaključek, da bi bil A. A. razvoj zaradi (realne) nevarnosti odtujitve od očeta lahko hudo ogrožen.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066832
ZDR-1 člen 126, 126/3, 154, 154/5. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - dežurstvo in straža
Intenzivnost tožnikovega dela je bila v nočni izmeni, čez vikende in dela proste dneve občutno nižja kot v času dnevne izmene med delovnikom, ko jim je bila za čas odmora zagotovljena zamenjava. V tem času je bilo manj telefonskih klicev, tožniku in ostalim ni bilo treba ves čas spremljati monitorjev, na voljo je bila kuhinja, prostor za počitek, lahko so opravili osebni klic ali pogledali kaj na internetu, saj narava in intenzivnost dela v nočni izmeni oziroma na praznik ali dela prosti dan ni bila takšna, da bi tožniku in ostalim, ki so objekt varovali, preprečila koriščenja odmora. Tožnikov delovni proces tako ni potekal nepretrgano in ni zahteval stalnega vsiljenega ritma dela. Zato mu, četudi je med odmorom ostal na delovnem mestu, odmora ni bilo treba posebej zagotavljati, saj si ga je lahko sam določil in ga tudi koristil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067489
ZPP člen 287.
plačilo dodatnih del - pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev dokazov
Tožeča stranka ne more uspeti s trditvami, da tožena stranka ni nikoli zanikala udeležbe in pogovora na sestanku dne 22. 1. 2020, katerega so se v zvezi z neplačevanjem računov udeležili predstavniki obeh pravdnih strank in na katerem naj bi predstavniki tožene stranke obljubili, da bodo dolgovani znesek poravnali, kar naj bi pričalo o tem, da sta se stranki resno pogovarjali o poravnavi zapadlih obveznosti. To naj bi predstavljalo pomembno dejstvo, ki bi ga bilo mogoče bolj razjasniti ravno z zaslišanjem predlaganih prič. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi s predlaganimi pričami tožeča stranka sicer lahko dokazala, da sta se pravdni stranki pogovarjali o poravnavi zapadlih obveznosti, ne pa bi s tem, ob ugovorih tožene stranke in pomanjkljivi trditveni podlagi glede dodatnih del mogla dokazati, da so bila dela, katerih plačilo vtožuje v tej pravdni, tudi opravljena. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno dokaz z zaslišanjem prič utemeljeno zavrnilo, saj ta glede na zgoraj navedeno ni primeren za dokazovanje količine in vrste opravljenih dodatnih del.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 127, 245. URS člen 25.
stečajni postopek nad pravno osebo - pravica do pritožbe - prepozna pritožba - rok za pritožbo
Pritožniku je bilo ob jasnih zakonskih določbah o pravici do pritožbe in jasnem pravnem pouku omogočeno, da pravico do pritožbe učinkovito uveljavlja v zakonskem roku.