Upoštevajoč tarifno številko 19 Odvetniške tarife se je vrednost spora gibala v intervalu med 10.000 in 20.000 odvetniških točk (6.000 do 12.000 EUR), kar predstavlja izhodiščno vrednost storitve v višini 400 točk. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz prenizke izhodiščne vrednosti (300 točk), kar je vplivalo na prenizko odmero odvetniških stroškov.
nedovoljena pritožba zoper sklep višjega sodišča - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da ZKP ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje. Določbe 398. člena ZKP o pritožbi na vrhovno sodišče veljajo samo za sodbo sodišča druge stopnje,
ZPIZ-2 člen 85, 85/1, 85/1-4, 124, 124/3, 181, 181/6. ZPIZ-1 člen 101, 101/4. ZVZD-1 člen 1, 1/1, 17, 17/4.
nadomestilo za invalidnost - drugo ustrezno delo - začetek dela - sprememba izpodbijane sodbe
Delodajalec tožnika vse do izdaje odločbe z dne 24. 5. 2021 ni premestil na drugo delo. Iz navedene odločbe povsem jasno izhaja, da se delovno mesto, na katerega je razporejen, prilagodi šele s 1. 6. 2021. V tem primeru izpovedbe tožnikovih sodelavcev ne morejo nadomestiti izdane odločbe delodajalca. Če je bila ta odločba nepravilna oziroma nezakonita, bi moral tožnik zoper njo sprožiti ustrezne postopke.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6. ZBPP člen 14, 14/2. ZSVarPre člen 11. ZUPJS člen 9.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - prihranki prosilca - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Zakon o brezplačni pravni pomoči v drugem odstavku 14. člena določa, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Način ugotavljanja materialnega položaja je predpisan v ZUPJS.
plačilo plače - odtegljaji od plače - pobot terjatev - pisno soglasje - odpoved pravicam iz delovnega razmerja - trditveno in dokazno breme - negativno dejstvo
Tožnik je zatrjeval, da toženka od njega ni pridobila pisnega soglasja za pobot plače z njeno terjatvijo. Tožnik je torej zanikal podajo pisnega soglasja za pobot, kar predstavlja negativno dejstvo. Dejstva, da ni podal pisnega soglasja za pobot, tožnik ne more dokazovati. Se pa je s takšno tožnikovo trditvijo trditveno in dokazno breme preneslo na toženko, ki je trdila nasprotno od tistega, kar je tožnik zanikal, in sicer je trdila, da je tožnik s pobotom soglašal. Obširne pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje zmotno preneslo breme dokazovanja obstoja pisnega soglasja za pobot na toženko, so tako neutemeljene.
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da pisno soglasje za pobot ne izhaja iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je v tej odpovedi navedel, da toženka z dnem odpovedi do njega nima več nobenih obveznosti iz kakršnegakoli naslova. Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da ta izjava vsebinsko ne ustreza pisnemu soglasju pobota in da je bila dana že pred vtoževanima odtegljajema od plač, zato se tožnik s takšno izjavo tudi ni mogel (vnaprej) odpovedati plačilu odtegnjenih zneskov plač.
Začasna skrbnica zapuščine (v nadaljevanju odvetnica) je podala zahtevo za povrnitev nagrade ter stroškov, iz katere izhaja, kakšno delo in kdaj ga je opravila ter koliko stroškov je s posameznim opravilom nastalo. Sodišče prve stopnje ji je pravilno odmerilo nagrado in stroške po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT), po kateri se vrednoti delo začasnega skrbnika zapuščine, ki ga opravlja odvetnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00080784
ZPP člen 7, 11, 212, 286, 286/1. DZ člen 67, 68, 74.
skupno premoženje - obseg in deleži na skupnem premoženju - dokazi in dokazovanje - dokaz z zaslišanjem prič - prekluzija dokaznega predloga - umik dokaznega predloga - posebno premoženje - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Pritožbeno stališče, da je zahtevek glede stanovanja na A. treba zavrniti zato, ker sta pravdni stranki v zemljiški knjigi že navedeni kot polovična lastnika, ni utemeljen. Predmet ugotavljanja je skupno premoženje, ne glede na zemljiškoknjižne podatke. Ker je skupno premoženje pridobljeno na originaren način, je delež izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju lahko drugačen, kot ga izkazujejo zemljiškoknjižni podatki.
Pritožnica ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je bila s plačilom avansa za drugo fazo, pripravo PGD, v zamudi. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 101. člena OZ pravilno zaključilo, da se toženka na zamudo tožnice pri pripravi PGD v tem postopku ne more več sklicevati - pri tem je namreč nesporno, da je tožnica svoj del obveznosti glede priprave PGD v celoti izpolnila.
Naročnik lahko tudi po izteku enoletnega roka iz prvega odstavka 635. člena OZ z ugovorom zoper podjemnikov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode, vendar le, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00065590
KZ-1 člen 299, 299/1, 299/2, 299/3, 300, 300/1, 300/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 279.
preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - pravna opredelitev - nevezanost na pravno opredelitev dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretni opis - zakonski znaki - dve izvršitveni obliki kaznivega dejanja - grožnja - sila - nevarno sredstvo
KZ-1 v prvem odstavku 299. člena grožnjo in silo določa kot dve samostojni izvršitveni obliki tega kaznivega dejanja, zatorej zadostuje, da storilec kaznivo dejanja stori bodisi z grožnjo, bodisi s silo. Ker iz konkretnega opisa izhaja uporaba sile, t. j. razpršitev čistila v obraz (oči) in telo obeh policistov, manjko opisa grožnje, ki sicer izhaja iz abstraktnega dela obtožbe, na ustrezen opis znakov predmetnega kaznivega dejanja ne vpliva, saj opis uporabe sile zadostuje. Sila ne pomeni zgolj fizične sile. Sila je, med drugim, ravnanje, s katerim je posamezniku onemogočen ali vsaj otežen voljni nadzor. Teorija grožnjo in silo povezuje na način, da grožnja prerase v kompulzivno silo, če je podkrepljena z uporabo nevarnega sredstva ali s telesnim gibom, ki lahko pomeni začetek uporabe sile. Pršenje čistila v oči in telo, ki ga tožilec v konkretnem delu opiše kot nevarno sredstvo, je ustrezen in potreben opis zakonskega znaka sile. Ali je konkretno čistilo res nevarno sredstvo, glede na njegove kemične sestavine in učinkovanje, je stvar presoje zbranih dokazov, ki je v fazi ugovornega postopka ni moč dati, saj je pridržana razpravnemu senatu, če in ko bo prišlo do glavne obravnave.
Pritrditi je tudi pritožnici, da je prvostopenjsko sodišče zmotno ocenilo, da iz opisa dejanja ne izhajajo znaki nobenega kaznivega dejanja, saj je v opisu prepoznati tudi vse znake kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku 300. člena KZ-1, če bi se izkazalo, da policista obdolžencu še nista uspela povedati, zakaj sta prišla in z uradnim dejanjem, torej zbiranjem obvestil, še nista začela. In nazadnje je moč pršenje nevarnega sredstva v oči prepoznati tudi v drugih kaznivih dejanjih, saj se z očitanim ravnanjem posega v telesno integriteto, življenje in telo posameznika.
ZD člen 9, 130, 219. SPZ člen 39, 41. Uredba o ureditvi nekaterih vprašanj glede pridobivanja premoženja države iz naslova dedovanja (2019) člen 7, 7/2, 7/2-1.
zapuščina brez dediča - prehod zapuščine na republiko slovenijo - derivativni način pridobitve - odgovornost države za zapustnikove dolgove - deklaratorna narava sklepa - varstvo lastninske pravice
Tako kot pri prehodu dediščine na dediče tudi zapuščina brez dediča preide v državno lastnino v trenutku zapustnikove smrti, v celoti z aktivo in pasivo ter neposredno od zapustnika (9. člen ZD). Ne gre torej za originarno pridobitev lastninske pravice (neodvisno od pravnega prednika), ampak za derivativni način pridobitve lastninske pravice v skladu z 39. in 41. členom SPZ, saj država ne pridobi le zapustnikovega premoženja, pač pa odgovarja tudi za zapustnikove dolgove.
Zaradi takšnega položaja države pri prevzemu premoženja brez dedičev, tudi sklep sodišča, s katerim se zapuščina izroči državi, ni konstitutivne, temveč tako kot sklep o dedovanju, deklaratorne narave. To pomeni, da se v njem samo ugotavlja to, kar se je že zgodilo v času zapustnikove smrti, to je univerzalno nasledstvo celotnega premoženja na državo.
Motorno kolo je tako postalo last države že z zapustničino smrtjo, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje to dejstvo zgolj ugotovilo. Navedeno pa pomeni, da mora država sama poskrbeti za varstvo svoje lastninske pravice, ki jo je pridobila zunajknjižno.
kaznivo dejanje umora - poskus kaznivega dejanja umora - silobran - umor na zahrbten način - koristoljubnost
Obtoženec je bil v predmetnem kazenskem postopku obtožen in z izpodbijano sodbo spoznan za krivega poskusa kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 116. člena KZ-1, storjenega 28. 1. 2022, ob 19.45 uri, zoper oškodovanca A. A. Poskus tega kaznivega dejanja naj bi storil na zahrbten način in iz koristoljubnosti. Način, na katerega je bil oškodovanec zaboden, ne izhaja le iz njegovega pričevanja, pač pa tudi iz njegove zdravstvene dokumentacije in na le-tej izdelanega izvedenskega mnenja izvedenke sodnomedicinske stroke, ki ga pritožnik po strokovni plati ne osporava.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 306, 306/1, 392, 392/1.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - izpodbijanje sodne poravnave - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju - veljavnost dednega dogovora - zmota pri sklepanju dednega dogovora
Dejstvo, da je dedni dogovor vsebovan v sklepu o dedovanju, ni razlog, zaradi katerega bi ga dediči, ki so ga sklenili, lahko izpodbijali. Pritožnik lahko dedni dogovor izpodbija s tožbo, v zapuščinskem postopku pa njegove razveljavitve ali spremembe ne more doseči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00066206
DZ člen 197, 197/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341.
zvišanje preživnine - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - zmotna uporaba materialnega prava - spremenjene okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok
Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom preživninsko obveznost nasprotnega udeleženca zvišalo za skupno 174,48 EUR mesečno (t.j. 87,24 EUR za vsakega otroka), kar predstavlja znesek, ki je nižji od zneska mesečne najemnine v višini 180,00 EUR za najemniško stanovanje v Šoštanju, ki ga uporablja zgolj vsakih 14 dni, da si "spočije živce" in ga ima za primer, če ga partnerka A. A. prežene. Dejstvo, da je zmožen plačevati najemnino v višini 180,00 EUR in približno toliko obratovalnih stroškov za najemniško stanovanje, ki ga uporablja le dvakrat mesečno, kaže na to, da bo zmožen plačevati tudi zvišano preživnino. Ker so starši dolžni potrebe otrok postaviti pred svoje potrebe, je tudi pritrditi sodišču prve stopnje, da bo nasprotni udeleženec v primeru svojih finančnih težav moral razmisliti o smiselnosti najema stanovanja v Šoštanju, če živi pri partnerki v Celju.
URS člen 29, 29-3. ZKP člen 248, 249, 249/1, 371, 371/2.
pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - sodni izvedenec - strokovni pomočnik - soočenje - izvedena priča - zaslišanje razbremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - kršitev pravice do obrambe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Z zavrnitvijo predlaganega dokaza - soočenja izvedenca in strokovnjaka obrambe - je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe kot to določa 3. alineja 29. člena Ustave RS, obdolženemu ni bilo omogočeno strokovno izvajanje dokazov v njegovo korist in je s tem prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
Postopek pred sodiščem je praviloma usten. Sodišče bi moralo, ker obramba nima strokovnega znanja, da bi lahko le na podlagi pisnih argumentov obeh strokovnjakov izpodbijala izvedensko mnenje izvedenca cestno prometne stroke, dati obrambi možnost, da tudi z neposrednim zaslišanjem obeh strokovnjakov in njunim soočenjem z odrejenim izvedencem preizkusi mnenje izvedenca. Mnenje je bilo za obdolženega obremenilno. Obramba ima pravico zasliševati avtorja izvedenskega dela, ki obdolženca obremenjuje. To pa lahko opravi s pomočjo strokovnjakov in tako, da tudi doseže zaslišanje za obdolženca razbremenilnih prič.
stroški pravdnega postopka - ustavitev pravdnega postopka - spor majhne vrednosti - umik tožbe - krivdno povzročeni stroški postopka - izpolnitev zahtevka - pravica do izjave - skrbnost dobrega strokovnjaka
Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da pri ugotavljanju predpostavk za povrnitev stroškov tožniku po prvem odstavku 158. člena ZPP ni relevanten le datum plačila, temveč predvsem, kdaj je bila tožnica seznanjena s tem, na kaj se plačilo nanaša. Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da tožnica opravlja gospodarsko dejavnost na trgu, zato zanjo velja skrbnost dobrega strokovnjaka (6. člen OZ). Tožnica bi pred sprožitvijo izvršilnega postopka morala kot dobra strokovnjakinja preveriti plačila in nakazane vsote s strani toženca. Če bi to storila, bi lahko kljub napačnemu sklicu ugotovila, da je toženec ob nakazilu 19. 11. 2021 navedel svoje ime in priimek in da je takrat tožnici nakazal 68,48 EUR, kar predstavlja točen znesek glavnice, ki naj bi ga toženec (po zmotnem prepričanju tožnice) dolgoval na dan vložitve predloga za izvršbo.
zemljiškoknjižni postopek - udeleženci postopka - pravni interes za udeležbo v postopku - zavrnitev predloga - zavrženje ugovora
Pritožnik je predlagal, da mu sodišče dopusti udeležbo v tem zemljiškoknjižnem postopku skladno s 4. točko prvega odstavka 132. člena ZZK-1. Da bi s takšnim predlogom uspel, bi moral konkretno navesti in izkazati, da utegne biti z obravnavanim vpisom prizadet njegov pravni interes. Trditveno in dokazno breme glede tega je na njem. Tega bremena pritožnik ni zmogel.
prekršek - kršitev cestnoprometnih predpisov - uporaba mobilnega telefona med vožnjo
Telefoniranje med vožnjo zmanjšuje voznikovo zaznavanje in tudi zmožnost obvladovanja vozila. Zato je načeloma prepovedano, izjemo pa določa tretji odstavek 35. člena ZPrCP.
Pritožnica sicer meni, da je uporaba funkcije vklopa zvočnika in mikrofona enaka uporabi naprave za prostoročno telefoniranje, kar pa ne drži. Najprej zato, ker je treba izjeme razlagati ozko, nato pa zato, ker vklop zvočnika in mikrofona zahteva, da voznik najde telefon, se javi na klic in nato na telefonu še vklopi ustrezno funkcijo. V času, ko izvaja ta opravila, pa je njegova osredotočenost na promet nedvomno zmanjšana. Zato uporaba funkcije zvočnika in mikrofona ne pomeni uporabe naprave za prostoročno telefoniranje v smislu tretjega odstavka 35. člena ZPrCP.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je soseda neutemeljeno izročila denar toženki, saj je zapustnik hčerki denar podaril, ne gre za neupravičeno obogatitev tožene stranke.
pritožba zoper odločitev o stroških - zmotna uporaba materialnega prava - odločitev o pravdnih stroških - odločitev o izvršilnih stroških - ugotovitveni zahtevek - obstoj terjatve
Tožničini pravdni (strošek sodne takse in materialni stroški za fotokopije in poštnino) in izvršilni stroški so nastali pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki teče zoper toženca, zato gre za terjatev, ki se plača iz razdelitvene mase. V tem postopku se obstoj terjatve le ugotovi (četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP).
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi
Dokazi so namenjeni dokazovanju resničnosti trditev strank in ne nadomeščanju manjkajočih trditev pravdnih strank. Zato sodišče ne sme izvajati dokazov (ali jih v skladu z določili ZPP in na predlog stranke pridobivati), če stranka predhodno ne poda ustreznih trditev.