CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00080784
ZPP člen 7, 11, 212, 286, 286/1. DZ člen 67, 68, 74.
skupno premoženje - obseg in deleži na skupnem premoženju - dokazi in dokazovanje - dokaz z zaslišanjem prič - prekluzija dokaznega predloga - umik dokaznega predloga - posebno premoženje - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Pritožbeno stališče, da je zahtevek glede stanovanja na A. treba zavrniti zato, ker sta pravdni stranki v zemljiški knjigi že navedeni kot polovična lastnika, ni utemeljen. Predmet ugotavljanja je skupno premoženje, ne glede na zemljiškoknjižne podatke. Ker je skupno premoženje pridobljeno na originaren način, je delež izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju lahko drugačen, kot ga izkazujejo zemljiškoknjižni podatki.
Pogodbena razmerja tožnika s prvo, tretjo in četrto toženko so bila preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljena. Njegov dejanski delodajalec je bila druga toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to ne pomeni, kot že navedeno, da so pogodbe o zaposlitvi z aneksi, ki jih je tožnik sklenil v vtoževanem obdobju, nične, niti to ne vpliva na njegov položaj delavca prve, tretje ali četrte toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Druga toženka pa je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja v času, ko je bil tožnik delavec prve, tretje in četrte toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
ZEPDSV člen 12. ZDR-1 člen 131, 131/1, 131/2, 159, 159/1.
plačilo razlike v plači - evidenca o izrabi delovnega časa - regres za letni dopust - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je glede predloženih evidenc pravilno ugotovilo, da niso verodostojne, čeprav se število opravljenih ur ujema s številom ur iz plačilnih list, ker prihaja do vsebinskih razhajanj glede praznikov, letnega dopusta in bolnišniškega staleža. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno ni sledilo podatkom iz knjižice delovnega časa za leto 2020 in 2021, ampak je ugotavljalo dejansko opravljeno število ur na podlagi drugih dokazov.
Delavec z zaposlitvijo pridobi pravico do regresa za letni dopust, vendar pa vsakokratni regres za letni dopust zapade v plačilo s 1. julijem tekočega leta. To pomeni, da se tožnik maja 2018 ni mogel odpovedati terjatvi iz naslova regresa za leto 2018.
Pritožnica ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je bila s plačilom avansa za drugo fazo, pripravo PGD, v zamudi. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 101. člena OZ pravilno zaključilo, da se toženka na zamudo tožnice pri pripravi PGD v tem postopku ne more več sklicevati - pri tem je namreč nesporno, da je tožnica svoj del obveznosti glede priprave PGD v celoti izpolnila.
Naročnik lahko tudi po izteku enoletnega roka iz prvega odstavka 635. člena OZ z ugovorom zoper podjemnikov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode, vendar le, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika.
Drži pritožbena navedba, da je Energetski zakon določal zahtevo, da morajo dobavitelji imeti licenco, vendar je kot sankcijo določal prekršek in ne ničnosti pogodb. Samo dejstvo, da naj tožena stranka ne bi izpolnjevala pogojev po zakonu, pa ne zadošča za ugotovitev ničnosti. Ničnost je namreč skrajna sankcija, pravni posel se praviloma skuša obdržati v veljavi. Razlog temu je, da se za nične pravne posle šteje, da že od začetka niso bili učinkoviti in načeloma ne morejo konvalidirati, kar ima lahko (pre)hude posledice za obstoječa razmerja. Sporna pogodba se po neprerekanih navedbah izvaja že od leta 2006, objekt, v katerem so tudi poslovni prostori tožene stranke, se ves čas ogreva na podlagi Pogodbe. Pogodba je bila glede na določbe Stvarnopravnega zakonika in Stanovanjskega zakona veljavno sklenjena in zavezuje vse etažne lastnike. Pogodba na podlagi povedanega ni nična.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00065590
KZ-1 člen 299, 299/1, 299/2, 299/3, 300, 300/1, 300/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 279.
preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - pravna opredelitev - nevezanost na pravno opredelitev dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretni opis - zakonski znaki - dve izvršitveni obliki kaznivega dejanja - grožnja - sila - nevarno sredstvo
KZ-1 v prvem odstavku 299. člena grožnjo in silo določa kot dve samostojni izvršitveni obliki tega kaznivega dejanja, zatorej zadostuje, da storilec kaznivo dejanja stori bodisi z grožnjo, bodisi s silo. Ker iz konkretnega opisa izhaja uporaba sile, t. j. razpršitev čistila v obraz (oči) in telo obeh policistov, manjko opisa grožnje, ki sicer izhaja iz abstraktnega dela obtožbe, na ustrezen opis znakov predmetnega kaznivega dejanja ne vpliva, saj opis uporabe sile zadostuje. Sila ne pomeni zgolj fizične sile. Sila je, med drugim, ravnanje, s katerim je posamezniku onemogočen ali vsaj otežen voljni nadzor. Teorija grožnjo in silo povezuje na način, da grožnja prerase v kompulzivno silo, če je podkrepljena z uporabo nevarnega sredstva ali s telesnim gibom, ki lahko pomeni začetek uporabe sile. Pršenje čistila v oči in telo, ki ga tožilec v konkretnem delu opiše kot nevarno sredstvo, je ustrezen in potreben opis zakonskega znaka sile. Ali je konkretno čistilo res nevarno sredstvo, glede na njegove kemične sestavine in učinkovanje, je stvar presoje zbranih dokazov, ki je v fazi ugovornega postopka ni moč dati, saj je pridržana razpravnemu senatu, če in ko bo prišlo do glavne obravnave.
Pritrditi je tudi pritožnici, da je prvostopenjsko sodišče zmotno ocenilo, da iz opisa dejanja ne izhajajo znaki nobenega kaznivega dejanja, saj je v opisu prepoznati tudi vse znake kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku 300. člena KZ-1, če bi se izkazalo, da policista obdolžencu še nista uspela povedati, zakaj sta prišla in z uradnim dejanjem, torej zbiranjem obvestil, še nista začela. In nazadnje je moč pršenje nevarnega sredstva v oči prepoznati tudi v drugih kaznivih dejanjih, saj se z očitanim ravnanjem posega v telesno integriteto, življenje in telo posameznika.
plačilo plače - odtegljaji od plače - pobot terjatev - pisno soglasje - odpoved pravicam iz delovnega razmerja - trditveno in dokazno breme - negativno dejstvo
Tožnik je zatrjeval, da toženka od njega ni pridobila pisnega soglasja za pobot plače z njeno terjatvijo. Tožnik je torej zanikal podajo pisnega soglasja za pobot, kar predstavlja negativno dejstvo. Dejstva, da ni podal pisnega soglasja za pobot, tožnik ne more dokazovati. Se pa je s takšno tožnikovo trditvijo trditveno in dokazno breme preneslo na toženko, ki je trdila nasprotno od tistega, kar je tožnik zanikal, in sicer je trdila, da je tožnik s pobotom soglašal. Obširne pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje zmotno preneslo breme dokazovanja obstoja pisnega soglasja za pobot na toženko, so tako neutemeljene.
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da pisno soglasje za pobot ne izhaja iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je v tej odpovedi navedel, da toženka z dnem odpovedi do njega nima več nobenih obveznosti iz kakršnegakoli naslova. Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da ta izjava vsebinsko ne ustreza pisnemu soglasju pobota in da je bila dana že pred vtoževanima odtegljajema od plač, zato se tožnik s takšno izjavo tudi ni mogel (vnaprej) odpovedati plačilu odtegnjenih zneskov plač.
Začasna skrbnica zapuščine (v nadaljevanju odvetnica) je podala zahtevo za povrnitev nagrade ter stroškov, iz katere izhaja, kakšno delo in kdaj ga je opravila ter koliko stroškov je s posameznim opravilom nastalo. Sodišče prve stopnje ji je pravilno odmerilo nagrado in stroške po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT), po kateri se vrednoti delo začasnega skrbnika zapuščine, ki ga opravlja odvetnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00065973
KZ-1 člen 3, 4, 28, 314, 314/1. ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2.
velika premoženjska škoda - odgovornost za hujšo posledico - ocena dokazov - prosta presoja
Iz izreka izpodbijane sodbe izhaja očitek obt. A. A. o neupoštevanju določb členov 24 in 37 ZVPoz, ker ni upošteval ukrepa varstva pred požarom za zmanjšanje možnosti nastanka požara, prav tako pa tudi ni poskrbel za odstranitev gorljivih snovi, ki niso bile potrebne za nemoten potek dela (kartonske škatle, poliestrska kritina, kar vse se je nahajalo v neposredni bližini opravljanja teh del), prav tako pa tudi ni organiziral požarne straže v primeru izvajanja vročih del.
pritožba zoper odločitev o stroških - zmotna uporaba materialnega prava - odločitev o pravdnih stroških - odločitev o izvršilnih stroških - ugotovitveni zahtevek - obstoj terjatve
Tožničini pravdni (strošek sodne takse in materialni stroški za fotokopije in poštnino) in izvršilni stroški so nastali pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki teče zoper toženca, zato gre za terjatev, ki se plača iz razdelitvene mase. V tem postopku se obstoj terjatve le ugotovi (četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP).
ZDR-1 člen 115, 115/1, 115/3, 115/4, 115/5, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - varstvo pred odpovedjo - nosečnost
Toženka je bila pred vročitvijo odpovedi seznanjena s tožničino nosečnostjo, kljub temu pa vročitve ni preklicala. Vročene odpovedi delodajalec sicer ne more enostransko preklicati, vendar je bila toženka seznanjena z dejstvom, da je tožnica noseča, preden ji je vročila odpoved, zato bi lahko oziroma morala ustaviti postopek vročitve odpovedi. Delodajalec noseči delavki namreč ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen v izjemnih primerih, določenih v petem odstavku 115. člena ZDR-1, ki v tem primeru niso podani. Odpoved je zato nezakonita.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 44.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pravica uporabe - projektna dokumentacija - zazidalni načrt - nepravdni postopek - neizvedba predlaganih dokazov - dokazovanje z izvedencem
Sodišče prve stopnje je kriterije iz 43. člena ZVEtL-1 pravilno upoštevalo celostno in tako na podlagi primerjave več kriterijev ugotovilo, da sporna parcela predstavlja pripadajoče zemljišče k predlagateljevi stavbi.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6. ZBPP člen 14, 14/2. ZSVarPre člen 11. ZUPJS člen 9.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - prihranki prosilca - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Zakon o brezplačni pravni pomoči v drugem odstavku 14. člena določa, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Način ugotavljanja materialnega položaja je predpisan v ZUPJS.
obračun dolga - povratni odkup - dokazovanje trditev - zavrnitev dokazov - prepozno predlagan dokaz - pavšalne navedbe - trditvena podlaga za izvedbo dokaza z izvedencem
Sodišče prve stopnje je tudi (dodatne) razloge glede tega, zakaj ni dopustilo dokaza z mnenjem FURS-a in dokaznega predloga za angažiranje izvedenca davčne stroke, prepričljivo in logično obrazložilo. Navedbe tožene stranke v tem delu so namreč povsem pavšalne. Tožena stranka tako ni specificirala, pri katerih postavkah tožbenega zahtevka bi morala tožeča stranka upoštevati neto oziroma bruto vrednost, kje ju je upoštevala napačno in kakšni (končni) zneski so po oceni tožene stranke pravilni. Tudi v zvezi s predloženim mnenjem FURS-a (po oceni višjega sodišča sploh ne gre za izvedensko mnenje o problematiki v konkretni zadevi, temveč le za navodilo uporabnikom za pravilno obračunavanje DDV) je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ob predložitvi navedene listine ni konkretno utemeljila, katere navedbe naj bi s predloženim pravnim mnenjem utemeljevala. Tožena stranka bi morala (glede na obsežne obračune, ki jih je navajala tožeča stranka in obsežne priloge) svoje navedbe specificirati tako, da bi navedla, na katere konkretne zneske se nanašajo in s katerimi členi pogodbe so povezani. Iz istih razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tudi dokaz z izvedencem davčne stroke.
odmera odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - nedokazan obstoj vzročne zveze - sprožilni dejavnik - tuja nega in pomoč - zastaranje premoženjske škode - zaključek zdravljenja - začetek teka zastaralnega roka - pritožbena obravnava - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah
Oba izvedenca sta poudarila, da tožničina poškodba ni sprožilni dejavnik za razvoj sindroma fibromialgije. Opozorila sta, da je med poškodbo in nastankom fibromialgije preteklo preveč časa.Tožnici torej ni uspelo z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da je sindrom fibromialgije v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Čeprav je (tudi) poškodba lahko dejavnik tveganja, pa glede na vse prej izpostavljene okoliščine njen vpliv ni presegel mejnega praga nadpolovične verjetnosti, da bi jo bilo moč šteti kot vzrok za razvoj sindroma fibromialgije.
Škoda, ki jo tožnica uveljavlja v zvezi s tujo nego in pomočjo, je nastala zaradi zdravljenja, zato je začetek teka zastaralnega roka treba vezati na datum, ko je bil tožnici obseg poškodbenih posledic v celoti znan. To pa je datum, ko je bilo njeno zdravljenje zaključeno.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prekluziven rok - vročitev odločbe - vložitev zahteve po poteku roka
Vrnitev v prejšnje stanje je institut procesnega prava, ki omogoča uveljavitev ustavnega načela pravice do izjavljanja po 22. členu Ustave tudi v tistih primerih, ko stranka v postopku iz opravičenih razlogov ni mogla sodelovati v postopku, v posledici česar so zanjo nastale neugodne pravne posledice. Hkrati pa je zaradi uveljavitve načela pravne varnosti možnost uveljavljanja tega procesnopravnega instituta časovno opredeljena z določitvijo subjektivnega petnajstdnevnega roka iz drugega odstavka 117. člena ZPP in šestmesečnega objektivnega roka iz tretjega odstavka 117. člena ZPP. Oba navedena roka sta prekluzivne narave. To pomeni, da po izteku teh rokov ni mogoče dopustiti uveljavljanja navedenega pravnega instituta. V skladu s 118. členom ZPP z institutom vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče odpraviti zamude roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Tudi v tem primeru gre torej za neizpolnjene procesne predpostavke za samo vsebinsko obravnavo predloga.
Kljub temu, da je bila pravilna vročitev odločbe pooblaščenki opravljena po izteku šestmesečnega roka, to zamude tega prekluzivnega roka ne more sanirati. Argument, da bi moralo sodišče odločbo z dne 31. 8. 2021 pooblaščenki tožencev vročiti prej in bi toženca za zamudo pravočasno izvedela, ne more biti uspešen.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov pritožbe
Pritožnik je namreč pritožbo z dne 7. 12. 2022 vložil v zadostnem številu, vendar je sodišče prve stopnje izvode pritožb in priloge označil kot ena priloga, ne da bi se o vsebini priloge prepričalo (sestavljena je namreč iz dodatnih treh izvodov pritožbe in 16 listin - prilog).
stroški v postopku za zavarovanje dokazov - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - izvedenina - kritje stroškov za izvedenca - plačnik stroškov postopka
Iz določila 167. člena ZPP izhaja, da stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka, ki je predlagala zavarovanje. Ta mora povrniti stroške tudi nasprotni stranki, predlagateljevi stroški in stroški nasprotne stranke pa so del pravdnih stroškov, ki jih predlagatelj lahko uveljavlja v pravdi, kot del pravdnih stroškov glede na uspeh v pravdi.
V takšnem položaju, ko sta torej predlagatelja očitno štela, da je predlagano zavarovanje dokazov izvršeno, nasprotna udeleženca pa sta nasprotno zahtevala dopolnitev dokaznega postopka, bi moralo sodišče prve stopnje pozvati nasprotna udeleženca na založitev predujma za izvedbo dokaza z dopolnitvijo izvedenskega mnenja (prvi odstavek 153. člena ZPP). Če ga ne bi založila, bi prvostopenjsko sodišče opustilo izvedbo tega dokaza (tretji odstavek 153. člena ZPP). Če pa je sodišče s sklepom odredilo izvedencu dopolnitev izvedenskega mnenja, je šlo za dejanje sodišča v postopku zavarovanja dokazov, za katerega v skladu z navedenim prvim odstavkom 167. člena ZPP krijeta stroške predlagatelja.
Sodišče prve stopnje bi torej moralo v nastalem položaju znesek izvedenčeve nagrade in stroškov naložiti v plačilo predlagateljema. Znesek dolžnega plačila bo predstavljal razliko med vsoto vseh izvedencu odmerjenih nagrad in stroškov in zneskom založenega predujma predlagateljev.
očitno izmikanje glavni obravnavi - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi
Ob tem, ko za odreditev osebnega omejevalnega ukrepa lahko zadostuje že enkratna neupravičena neudeležba na razpisanem naroku, iz katere je moč sklepati na očitno izmikanje glavni obravnavi, kot je to primer v tej zadevi, v drugačno drugostopenjsko odločitev ne vodijo pritožbeni pomisleki o okoliščinah, s čimer želi pritožnica smiselno pod vprašaj postaviti seznanitev obtoženega z datumi obravnave.