ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3. ZKolP člen 20, 20/1. ZDSS-1 člen 6, 6-a, 53, 53/1, 53/1-1, 53/2. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22, 22d. ZJU člen 57, 57/5.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - sodna pristojnost - razlaga kolektivne pogodbe - seznanitev s prostimi delovnimi mesti
Ugotovitev o tem, ali je nasprotna udeleženka kršila določbe Kolektivne pogodbe za policiste, sodi v pristojnost delovnega sodišča in ne Komisije za razlago, zato so neutemeljene obsežne pritožbene trditve nasprotne udeleženke, da je zgolj komisija tista, ki je pristojna sprejemati razlago kolektivne pogodbe, in da je sodišče preseglo svoje pristojnosti in se postavilo v vlogo Komisije za razlago kolektivne pogodbe.
Nasprotna udeleženka je v letu 2020 kršila določbo 22.d člena Kolektivnega pogodbe za policiste glede notranje seznanitve s prostimi delovnimi mesti, ker pred objavo javnega natečaja ni izvedla notranje seznanitve s prostimi delovnimi mesti.
izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - ustavitev izvršbe na denarna sredstva
Pogoji za ustavitev izvršbe po tretjem odstavku 141. člena ZIZ niso podani le tedaj, kadar v enem letu od prejema sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev, ampak tudi tedaj, če na dolžnikov račun po prejemu sklepa o izvršbi pritekajo rubljivi prilivi, a prilivi presahnejo še preden je terjatev poplačana in od zadnjega rubljivega priliva poteče eno leto. Navedeno je razlagati iz namena te določbe, ki je v pospešitvi in večji učinkovitosti izvršilnih postopkov, saj upnik lahko takoj predlaga drugo sredstvo izvršbe.
nasilje v družini - psihično nasilje - verjetno izkazano nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - naknadna kontradiktornost
Verjetno je izkazano, da je nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji in nepredvidljivostjo pri predlagateljici ustvarjal stalen občutek strahu, nemoči, psihične napetosti in nestabilnosti in da tako ravnanje predstavlja psihično nasilje v pomenu tretjega odstavka 5. člena ZPND.
prekršek - plačilni nalog - predložitev dokumentacije - predložitev podatkov - vročitev poziva - odgovornost pravne osebe za prekršek - odgovorna oseba pravne osebe
Prekršek po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZFU stori oseba, ki uradni osebi ne sporoči podatkov oziroma ne predloži listin in dokumentov, ki jih je ta zahtevala na podlagi 17. člena tega zakona. Namen te določbe je, da se davčnemu organu omogoči izvajanje njegovih pristojnosti nadzora in s tem zagotovi javni interes na področju pobiranja davkov in prispevkov kot podlage za delovanje države. Tak cilj je legitimen, sredstvo za dosego tega cilja (obveznost zavezancev predložiti podatke) pa primerno, potrebno in nujno. Zagrožena kazen za neodzivnost glede na opisani namen ni nesorazmerna. Zato tudi ni treba, da bi z ravnanjem zavezanca že nastalo kakšno materialno oškodovanje.
predlog za oprostitev plačila takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - likvidnostno stanje stranke - zaprtje računa - premoženjsko in finančno stanje stranke - dokazno breme - ogroženost poslovanja
Sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne upošteva le likvidnostnega stanja stranke, temveč mora upoštevati tudi njeno premoženjsko in finančno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1), kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Dejstvo, da ima tožeča stranka trenutno vse TRR račune zaprte, pa kaže le na njeno slabo likvidnostno stanje.
ZPP člen 205, 206, 438, 438/2. ZIZ člen 15, 62, 62/2.
ugovor krajevne nepristojnosti - nepravočasen ugovor - spor majhne vrednosti - brezplačna pravna pomoč - pogoji za prekinitev pravdnega postopka
Ugovor krajevne nepristojnosti je v postopkih, ki so se začeli s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mogoče podati samo v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Postopek odobritve brezplačne pravne pomoči ni razlog za prekinitev postopka po 205. in 206. členu ZPP.
POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066006
OZ člen 3, 9, 82, 83, 393, 393/3. ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZPSPP člen 12.
zahtevek za vračilo vlaganj - najemno razmerje - najem poslovnih prostorov - vlaganja v najeto nepremičnino - povrnitev neamortiziranih vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine - vgradnja dodatne opreme - klimatska naprava - najem za nedoločen čas - investicijska vlaganja ali najemnina - sanitarije - solidarna odgovornost - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - postopkovna kršitev - trditve o dejstvih - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - dokazovanje z izvedencem - informativen dokaz - razlaga pogodbe - (ne)jasno pogodbeno določilo - razlagalna pravila - vrednotenje dela - metoda vrednotenja - osnova za izračun - dopolnitev izvedenskega mnenja - deljiva terjatev več tožnikov - večosebna deljiva obveznost - soglasje lastnika nepremičnine za investicijska vlaganja - vzpostavitev prejšnjega stanja po prenehanju najemne pogodbe
Stališče, da je t. i. informativni dokaz prepovedan, je sicer pravilno, vendar pri konkretno predlaganem dokazu ne gre za tak dokaz. Tožnika sta namreč višino stroška v klimatsko napravo konkretizirala. Te trditve za izvedbo dokaza z izvedencem zadostujejo.
Drži sicer pritožbena navedba toženke, da sama določilo razume drugače kot tožnika in je v tej smeri tudi podala določene navedbe, a to za zaključek, da je določilo v smislu razlagalnih pravil, ki jih določa 82. člen OZ, sporno in ga je treba razlagati po metodi, ki jo določa drugi odstavek iste določbe, ne zadošča. Pogodbena določba, ki je jasna, objektivno enopomenska, ni sporna. In taka je tudi konkretna pogodbena določba. Zaključek sodišča prve stopnje, da je določilo jasno in ni sporno, je zato pravilen.
Toženka spregleda, da je bilo s pogodbo dogovorjeno, da tožnika v prostorih vzpostavita stanje kot je bilo ob prevzemu (z izjemo predelav, ki bi povzročile nesorazmerne stroške). To pa ne pomeni nič drugega kot to, da se je toženka koristim od vlaganj, ki sta jih izvedla tožnika, odpovedala. Navedbe o tem, da je bil vložek tožnikov ob deložaciji uničen, zato za presojo zahtevka po tožbi niso odločilne. Stanje prostorov po deložaciji je relevantno le za presojo zahtevka po nasprotni tožbi in je bilo, kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, tudi upoštevano. Stroške, ki so potrebni za vzpostavitev starega stanja, je namreč izvedenec izračunal ob upoštevanju stanja, ki ga je ugotovil ob ogledu.
Pritožbeno sodišče nima pomisleka v pravilnost uporabljene cenovne osnove, saj se vrednost morebiti neamortiziranega dela vlaganj izračunava na čas, ko sta tožnika poslovne prostore nehala uporabljati. Ne more pa v tej fazi postopka pritrditi uporabljeni metodi amortizacije, saj ni jasno, ali gre pri tem za uveljavljena pravila stroke in kakšna ali pa morda za osebno presojo izvedenca.
Tožnika nista bila tožena na solidarno plačilo. Ker se solidarnost ne domneva, bi morala biti kot taka izrecno opredeljena v zahtevku. Ker ni bila, gre za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno drugače, deli med dolžnike na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti.
Večosebne deljive obveznosti (denarna terjatev je deljiva) so solidarne samo, če tako določa zakon ali če se o tem dogovorita stranki. V konkretnem primeru s pogodbo ni bila dogovorjena. Pogodba o denarnem zahtevku, ki ga je postavila toženka, ker ji tožnika nista izročila prostorov v stanju kot sta jih prejela, sploh ne govori. Do zaključka o solidarnosti pa po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče priti niti z uporabo določb OZ o poroštvu ter o pristopu k dolgu, saj druga tožnica ni porok, niti ni bila med strankami v zvezi z vtoževano terjatvijo sklenjena pogodba o pristopu k dolgu.
ZPP člen 154, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZIZ člen 59.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - ustavitev izvršbe - pravni interes za tožbo - prenehanje pravnega interesa - izguba pravnega interesa med pravdo - zavrženje tožbe - pavšalne pritožbene navedbe - uspeh strank v postopku - stroški postopka
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je pravni interes tožnikov za vodenje tega pravdnega postopka, v katerem zahtevajo ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ki je že ustavljena, prenehal. Dejstvo, da za isto terjatev tečeta še dva druga izvršilna postopka, na odločitev ne more vplivati.
izvršilni stroški - odvetniški stroški - informativni seznam dolžnikovega premoženja - nagrada odvetnika za druge vloge
Predlog za predložitev informativnega seznama premoženja, ki ga upnik vloži na podlagi dvanajstega odstavka 31. člena ZIZ, pa je tudi pogoj za podajo predloga za naložitev podaje seznama premoženja dolžniku (prvi odstavek 31. člena ZIZ). Stališče sodišča prve stopnje, da stroškov, nastalih v zvezi z vložitvijo predloga za pridobitev informativnega seznama premoženja, ni mogoče opredeliti kot potrebnih za izvršbo, je tako zmotno. Sodišče prve stopnje pa je očitno tudi prezrlo, da je bila OT z učinkom od 4. 6. 2022 dalje spremenjena tako, da je v 9. točki tarifne številke 31 OT, v kateri je celovito urejeno plačilo za storitve odvetnikov v postopkih izvršbe in zavarovanja, zdaj določena tudi nagrada za druge vloge v višini 50 točk. Ob upoštevanju nagrade za sestavo vloge v višini 50 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 30,00 EUR in 2 % materialnih stroškov v višini 0,60 EUR, povišano za 22 % DDV v višini 6,73 EUR, je upnik iz tega naslova upravičen do povrnitve 37,33 EUR.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje - mesečni povprečni dohodek na člana družine
Drugotoženec ni dokazal, da tudi v času prestajanja zaporne kazni ne bi imel stikov z družino, da se po prestani celotni zaporni kazni ali že prej v primeru pogojnega odpusta ne bo vrnil k družini, k zakonski partnerki in da ni več dejansko povezan z družino, torej se je življenjska skupnost le začasno prilagodila spremenjenim okoliščinam.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - stroški ugovora - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - umik predloga za izvršbo - smiselna uporaba določb ZPP
Določbe 38. člena ZIZ dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti, vendar je predvsem v postopkih, ki tečejo na podlagi verodostojne listine, ko gre torej za kombiniran postopek, v katerem se s kondemnatornim delom sklepa o izvršbi najprej odloča o sami terjatvi, hkrati pa se za primer nastopa pravnomočnosti sklepa za to terjatev tudi že dovoli izvršba, treba ZIZ uporabiti v kombinaciji z določbami ZPP tudi za odločanje o s tem postopkom povezanimi stroški. Izpodbijana stroškovna odločitev je torej ob uporabi določbe 158. člena ZPP odvisna od tega, ali je umik predloga za izvršbo takojšnja posledica dolžnikove izpolnitve obveznosti ali ne.
Tožeča stranka ne navaja, da nima urejenega hišnega predalčnika in da bi poštni delavec obvestila ter pisanja, naslovljena nanjo, zatikal v režo oz. za druge poštne nabiralnike. To je skladno z odgovorom A. d.o.o. Tožeča stranka navaja, da ima poštni nabiralnik, da ga uporablja tudi priča osebno in kot s.p. ter da imajo skupni poštni nabiralnik. Tožeča stranka kot odločilno ne navaja, da bi se nanjo naslovljena obvestila in pisanja zatikala za druge nabiralnike in našla v poštnih nabiralnikih drugih naslovnikov.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pravne posledice nedopolnitve - zavrženje predloga - dolžnost plačila sodne takse
Ker toženka ni dopolnila vloge za oprostitev plačila sodne takse v roku, jo je moralo sodišče zavreči in zato mora toženka plačati celotno sodno takso, če želi nadaljevanje pritožbenega postopka.
Kar se tiče priglašanja stroškov vlog, je v izvršilnih postopkih ustaljena sodna praksa, da so pravočasno priglašeni le tisti stroški vlog, ki so priglašeni že na sami vlogi.
SPZ člen 66, 66/1, 92, 99. ZPP člen 7, 212, 214, 214/1. OZ člen 198, 190.
solastna stvar - plačilo uporabnine - uporaba stvari - velikost solastninskega deleža - razpravno načelo - neupravičena pridobitev - trditveno in dokazno breme - dokazi in dokazovanje - substancirano prerekanje navedb nasprotne stranke
Trditvenega in posledično dokaznega bremena, da toženec sporne nepremičnine ne zaseda in ne uporablja sorazmerno svojemu solastninskemu deležu (421/40000 in 1004/40000) – táko uporabo mu dovoljuje prvi odstavek 66. člena SPZ – tožeča stranka ni zmogla.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - podaljšanje najemne pogodbe za določen čas - pisna najemna pogodba - pisnost kot pogoj za veljavnost dogovora - plačilo uporabnine - predlog za preložitev naroka - odsotnost tožene stranke z naroka - sodba na podlagi stanja spisa - rok za izpolnitev
Zgolj bivanje (četudi več kot 17 let) in plačevanje uporabnine ter stroškov uporabe stanovanja ni ustvarilo najemnega razmerja za nedoločen čas. Ker najemna pogodba z nedoločen čas ni bila sklenjena, s teorijo realizacije njenega nastanka ni mogoče utemeljiti. Pisna sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas je pogoj za njeno veljavnost oz. nastanek najemnega razmerja za nedoločen čas.
odškodninski zahtevek - strokovna napaka pri zdravljenju - zavrnitev zahtevka - operativni poseg - zapleti pri posegu - izvedensko mnenje
Ni dvoma, da se je tožničino zdravstveno stanje po prvem operativnem posegu pri toženki poslabšalo, vendar je bil ta poseg le naravni, ne pa pravnorelevantni vzrok za obravnavano tožničino škodo. Dokazni postopek je namreč pokazal, da je bil poseg opravljen "lege artis", takšno, torej brez strokovnih napak, pa je bilo tudi tožničino pooperativno zdravljenje pri toženki. Slednja zato ne odgovarja za nastalo škodo, ker gre za posledico pričakovanega zapleta pri tovrstnem zdravljenju, tožnica pa niti ne trdi, da je toženka zanemarila svojo pojasnilno dolžnost.
Solastniški delež vsakega etažnega lastnika na skupnih delih se določa ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine samo, če zakon ali pravni posel ne določa drugače. Z odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine je bilo pravnomočno odločeno o idealnih deležih solastnine, ki pripadajo njihovim vsakokratnim lastnikom na skupnih delih stavbe, kot določa drug zakon, v tem primeru ZVEtL-1.
Oblikovanje etažne lastnine predstavlja ureditev pravnih razmerij med etažnimi lastniki, o njej in s tem o solastniškem deležu etažnih lastnikov pa je odločeno s pravnomočno sodno odločbo.
Sklepčnost se nanaša le na dejstva, potrebna za nastanek pravne posledice. Sporno med strankama pa je bilo, kakšno je pravno razmerje med etažnimi lastniki, kar je bilo tudi predhodno vprašanje v tej zadevi. Priznanje, na katerega se sklicuje pritožnica, se lahko nanaša le na dejstva, ne pa na pravne zaključke in pravne kvalifikacije.
hitri postopek o prekršku - sprememba odločbe - zahteva za sodno varstvo - izrek opomina - dovoljenost pritožbe
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi plačilni nalog prekrškovnega organa sicer spremenilo, vendar ne tako, da bi ustavilo postopek, temveč le glede odločitve o sankciji.
Pritožba prekrškovnega organa v obravnavani zadevi glede na sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni dovoljena.
javni red in mir - prepoved približevanja - elektronske komunikacije
Konkretizacija dejanskega stanu prekrška po tretjem odstavku 136. člena ZNPPol (elektronsko sporočilo z vsebino: Sem vesel... sem vesel, da si dojela da je konec“, poslano partnerki v času prepovedi približevanja) ne dosega kriminalne količine, ki bi očitano dejanje opredelila kot prekršek.