Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/4. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4, 20, 20/1. ZUJF člen 168, 168/2.
sklep o stroških postopka - kilometrina - potni stroški - stroški zaradi ravnanja sodišča - službena pot
Pravilna je tudi odmera potnih stroškov tožnice, ki ima podlago v Pravilniku o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Ta v četrtem odstavku 9. člena določa, da se povrnitev stroškov za prevožene kilometre obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Po drugem odstavku 168. člena ZUJF se zaposlenemu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067026
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 179/1. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/2, 52.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V konkretnem primeru, ko je tožnik delo opravljal na utečen (nevaren) način, ki ga je toženka (več let) dopuščala (in ni zagotovila drugačnega varnega načina opravljanja dela), upoštevanje skrbi delavca za lastno varnost ne privede do odločitve, za katero se zavzema v pritožbi, da bi se štelo, da je tožnik prispeval k nastanku škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00067017
ZSSloV člen 59, 59/3. ZSPJS člen 22e. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/3, 339, 339/1.
dodatek za povečan obseg dela - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga tožbenega zahtevka - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - sprememba izpodbijane sodbe
Tožničina trditvena podlaga ne obsega dejstev, pomembnih za odločitev o tem, ali ji za sporno obdobje pripada dodatek iz 22.e člena ZSPJS, tj. kakšni so bili pričakovani rezultati njenega dela v navedenih dveh mesecih, ali jih je presegala ter ali je bilo na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog tožene stranke. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo kršilo določbo prvega odstavka 2. člena ZPP, saj ni odločalo v mejah postavljenega zahtevka. Drži sicer, da sodišče ni vezano na zatrjevano pravno podlago tožbenega zahtevka (tretji odstavek 180. člena ZPP), vendar pa je dolžno pri svojem odločanju preizkusiti le pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na podano dejansko podlago izhajala zatrjevana posledica.
ZVEtL-1 člen 48, 48/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 394, 394-10.
zavrženje predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - nov dokaz - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - pripadajoče zemljišče k stavbi - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - zavrženje prijave - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Za izpolnitev pogoja iz 10. točke 394. člena ZPP je pomembno, da se nov dokaz nanaša na dejstvo, ki je obstajalo pred izdajo prvostopenjske sodbe. Ker se pravnomočnost sodbe lahko razteza le na dejstva, na pa tudi na dokaze, je prestrogo stališče, da tudi za nove dokaze velja, da morajo v času glavne pravde že obstajati, le da stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.
Izvedenskega mnenja samega po sebi ni mogoče uporabiti kot dokaz v drugem sodnem postopku, prav tako ponovitev dokaza z istim ali novim izvedencem, za reševanje vprašanja, ki se je na enak način enkrat že reševalo, praviloma ne pomeni novega dokaza. Lahko pa bi se štelo, da gre za nov dokaz, če bo spremenjena dokazna tema ali če bo samo dokazno (znanstveno) sredstvo bistveno drugačno oz. novo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00066595
SPZ člen 226, 226/1, 240, 241. OZ člen 101, 101/2, 111, 125, 190, 190/3, 329, 329/1, 332, 333. ZIZ člen 238, 238/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5. ZPP člen 2, 350, 350/3, 357.
sočasnost izpolnitve pogodbe - odpoved pogodbe - prenehanje služnosti - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - načelo relativnosti obligacijskih razmerij - avtonomija pogodbenih strank - dolžnost vrnitve prejetega - meje postavljenega tožbenega zahtevka - prekoračitev tožbenega zahtevka - vknjižba pravice v zemljiški knjigi
Obseg in vsebino vknjižene neprave stvarne služnosti določa pravni posel, ki je (bil) podlaga za nastanek služnosti in ki učinkuje v razmerju do tretjih, kasnejših lastnikov obremenjene (služeče) nepremičnine. Pogodba o ustanovitvi neprave stvarne služnosti se tako razteza na vsakokratne lastnike služeče nepremičnine, vključno s tožnico. Zato posledic, ki izhajajo iz služnostne pogodbe, ni mogoče utemeljevati zgolj na podlagi načela relativnosti pogodbenih razmerij v smislu 125. člena OZ.
Materialnopravno pravilen je po oceni sodišča druge stopnje tudi zaključek sodišča prve stopnje, da določilo 14. člena Pogodbe, ki vsaki stranki pogodbe daje pravico, da z odpovednim rokom enega leta odpove pogodbo, ne nasprotuje določilu 241. člena SPZ. Kljub temu, da zakon ne predvideva možnosti odpovedi pogodbe s strani služnostnega zavezanca kot načina prenehanja osebne stvarne služnosti, takšna odpoved ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ne izven avtonomije pogodbenih strank, da stranki druga drugi omogočita prenehanje pogodbe in s tem prenehanje pogodbeno ustanovljene neprave stvarne služnosti.
V materialnem pravu ni ovire, da sodišče tožbenemu zahtevku po nadomestitvi z.k. dovolila ne bi ugodilo, četudi je zahtevku za izdajo zemljiškoknjižnega izbrisnega dovolila ugodilo ob sočasni izpolnitvi obveznosti tožnice (drugi odstavek 101. člena OZ).
stiki otroka s sorodniki - predlog za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - trditveno in dokazno breme predlagatelja - nekonkretizirane navedbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Že predlagateljeve trditve ne izpolnjujejo zakonsko zahtevanega pogoja za izdajo začasne odredbe – verjetne izkazanosti, da so otroci zaradi odsotnosti stikov s predlagateljem ogroženi. Predlagatelj je v vsebinsko kratkem predlogu le posplošeno navedel, da daljše časovno obdobje brez stikov pomeni krhanje in slabitev odnosa, ki so ga vzpostavili, kar je za otroke izjemno ogrožujoče. Ogroženosti otrok pa ni podrobneje pojasnil.
spor o pristojnosti - začetek postopka po uradni dolžnosti - krajevna pristojnost - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stalno prebivališče
Nikjer ni določeno, da bi moral nepravdni postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo izvesti sodnik v postopku, v katerem je izvedel za okoliščine iz tretjega odstavka 57. člena ZNP-1.
Glede na to, da sodišče v tej fazi postopka operira z dokaznim standardom utemeljenega suma, čemur sledi tudi argumentacija v sklepu, ne more biti na mestu pritožbena ugotovitev in trditev, da sodišče v napadenem sklepu krivično in preuranjeno prejudicira tako razloge za zlom noža, kot tudi, da naj bi obtoženi zbežal s kraja dejanja in oškodovanko pustil brez pomoči.
ZPP člen 326, 326/1, 326/2, 327, 327/3, 339, 339/2, 339/2-12.
dopolnilna sodba - res iudicata - pravnomočna odločitev
O zahtevku, o katerem je odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijano dopolnilno sodbo, za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 23. 1. 2019 na podlagi nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 21. 12. 2018, še ni bilo pravnomočno odločeno. Pravnomočno je bilo odločeno le o zahtevku, da je delovno razmerje tožnice pri toženki trajalo do vključno 23. 1. 2019; zavržena je bila tožba z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 21. 12. 2018, ki ni isti zahtevek kot zahtevek za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženki dne 23. 1. 2019 na podlagi te nezakonite odpovedi ni prenehalo.
ZDR-1 člen 44, 148. ZDSS-1 člen 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-12.
odškodninska odgovornost delodajalca - delo preko polnega delovnega časa - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)
Ugotovitev, da je bil sistem evidentiranja in plačevanja opravljenih ur nejasen in je delavce, ki so občasno delali ob nedeljah, puščal v negotovosti glede obsega opravljenih ur, zaradi česar so opravili več ur dela, kot je bilo predvideno z mesečnim oziroma letnim fondom ur, še ne predstavlja protipravnega ravnanja toženca. Dodatno opravljene ure jim je namreč plačeval sproti in v celoti. Ker tudi inšpekcijski pregledi, ki so bili izvedeni prav v zvezi z delovnim časom in plačilom, niso pokazali nepravilnosti, tožencu ni mogoče očitati, da je pri izplačevanju plače ravnal namerno nepravilno oziroma deliktno.
OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/3. ZDR-1 člen 61, 61/1. ZVZD-1 člen 39.
delna ničnost pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - prikrito delovno razmerje - agencijski delavec - pravice iz delovnega razmerja - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Tožnik je delo pri toženki opravljal ves čas zaposlitve pri formalnih delodajalcih, zato ima to njuno razmerje ves ta čas vse elemente (razen plačila za opravljeno delo po fiktivnih podjemnih pogodbah s strani formalnega delodajalca in prijave v obvezna zavarovanja) delovnega razmerja. Tožnik je zato upravičen do plačila prikrajšanja, ki mu je nastalo zaradi takšnega ravnanja toženke, in sicer plačila razlike v vsakokratni mesečni bruto plači, potnih stroških, malic, regresov in trinajstih plač, med zneski, ki jih je prejel od formalnega delodajalca, in zneski, ki bi jih dejansko moral prejeti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje dokazov v tej smeri zaradi napačne uporabe materialnega prava ni izvajalo.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka v roku, ki ji ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, ni plačala sodne takse za pritožbo, je pravilno v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je pritožba umaknjena.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi
Predpogoj za odreditev pripora iz razlogov po 307. členu ZKP je ugotovitev, da milejši ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi niso bili uspešni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066610
KZ-1 člen 123, 123/1. URS člen 22, 29. ZKP člen 250, 250/1, 254.
postavitev drugega izvedenca - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe
Vztrajanje na postavitvi drugega izvedenca za ugotovitev dejstev, ki jih je ugotovil že izvedenec, izhajajoč pri tem iz drugačne dokazne ocene izvedenskega mnenja, pa po svoji vsebini pomeni le nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar samo po sebi ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca. Prav tako obramba ni konkretizirala, kako bi izvedba dokaza z novim izvedencem lahko ovrgla metodologijo in zaključke postavljenega izvedenca, medtem ko so njegovi dodatni odgovori sodišče prve stopnje prepričali o tem, da je mnenje izvedenca popolno, jasno in strokovno prepričljivo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072172
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufije - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - neopravičen izostanek z naroka - predložitev zdravniškega potrdila
Pritožniki tudi nimajo prav, da je bila obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi nujna, da bi se soočil s pričo B. B., ki dotlej v postopku še ni bila zaslišana. Dejstvo, ki izhaja iz izpovedbe te priče, da je oškodovanec obdolžencu izročil 18.000,00 EUR, je bilo namreč že razjasnjeno v pravdi s sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 399/2019 z dne 20. 12. 2019, ki je postala pravnomočna dne 7. 2. 2020, in med strankami ni sporno. Po presoji pritožbenega sodišča so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni zakonski pogoji iz prvega odstavka 442. člena ZKP, zato je bila odločitev sodišča prve stopnje, da se glavna obravnava dne 22. 9. 2021 opravi v obdolženčevi nenavzočnosti, pravilna.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Sodišče prve stopnje je premalo upoštevalo trajanje srednje hudih in lahkih telesnih bolečin in dejstvo, da je tožnica prvih 14 dni med prestajanjem srednje hudih bolečin, trpela še občasne in kratkotrajne hude bolečine. Kot pravilno smiselno zatrjuje pritožba, pa je dalo tudi premajhno težo začasnemu zmanjšanju splošnih življenjskih aktivnosti, ki se, glede na to da tožnica ne trpi trajnih posledic in je njena poškodba v celoti sanirana, upošteva pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti v času zdravljenja.
Ker je druga upnica tekom predmetnega izvršilnega postopka umrla, je sodišče kot stranko v procesnem smislu pravilno označilo: dediči po pokojni, saj po podatkih spisa sklep o dedovanju še ni bil izdan ter novi upnik/i še niso vstopili v predmetni izvršilni postopek.
Niti ZIZ niti ZPP ne vsebujeta določbe, da bi lahko pasivno legitimirana stranka predlagala ustavitev postopka. Skladno z določbo prvega odstavka 43. člena ZIZ lahko v izvršilnem postopku predlaga ustavitev postopka samo upnik. Ker dolžnik, kot je že bilo pojasnjeno, v procesnem smislu nima položaja upnika, je sodišče prve stopnje utemeljeno njegov predlog za ustavitev izvršilnega postopka zavrglo.
ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 365, 365/3.
izvršba - verodostojna listina - zavrženje ugovora - prepozen ugovor dolžnika - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - navadna poštna pošiljka
Za presojo pravočasnosti ugovora v obravnavani zadevi je odločilno, kdaj je prispel na sodišče (prvi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ne, kdaj je bil oddan. Ker je dolžničin ugovor prispel na sodišče z navadno (in ne priporočeno) pošto po izteku osem dnevnega roka je prepozen, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066688
SPZ člen 12, 12/1, 99, 99/1, 212, 213, 219, 219/1, 222, 222/1, 226. ZPP člen 190, 190/1. OZ člen 10.
konfesorna tožba - neprava stvarna služnost - izvrševanje služnosti - poseg v služnost - protipravno vznemirjanje služnosti - omejitev lastninske pravice - sončna elektrarna - zamakanje strehe - izvedba vzdrževalnih del - samovoljno ravnanje - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - sprememba lastništva nepremičnine - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti
Prekritje sončne elektrarne s PVC folijo, ki se nadaljuje tudi po koncu testa za ugotovitev mest ponovnega zamakanja in je ob vložitvi pritožbe trajalo že dve leti, je predolgo. Pri podaljšanju uporabe tega ukrepa je toženka nekritično prezrla, da je njena lastninska pravica omejena s stvarno služnostjo, kar zahteva od nje določene prilagoditve. Seveda ji ne gre oporekati pravice do vzdrževanja in varovanja svojega premoženja, vendar pa sme glede na sočasni obstoj služnostne pravice na nepremičninah (za razliko od lastnika neobremenjenih nepremičnin) uporabiti le takšne vzdrževalne ukrepe (popravila), ki so dejansko učinkoviti, trajajo čim manj časa in čim manj obremenjujejo imetnika služnostne pravice. Prekritje strehe s PVC folijo ne ustreza navedenim kriterijem. Iz začasnega vzdrževalnega ukrepa je prešlo v dolgotrajen ukrep ter postalo samovoljno ravnanje.
Dokler je tožnica imetnica služnostne pravice, ji je lastnik služeče stvari dolžan omogočiti njeno izvrševanje ali pa se mora temu upreti na zakonsko ustrezen način.
Če po vročitvi konfesorne tožbe pride do spremembe lastništva bodisi na gospodujočem bodisi na služečem zemljišču, to ni ovira za nadaljevanje in uspešen zaključek pravde. Sodba, izdana med pravdnima strankama, bo tako neposredno učinkovala tudi proti pravni osebi, ki je pridobila lastninsko pravico na služeči stvari med pravdo (gre za razširitev subjektivnih meja pravnomočnosti).