Glede na to, da sodišče v tej fazi postopka operira z dokaznim standardom utemeljenega suma, čemur sledi tudi argumentacija v sklepu, ne more biti na mestu pritožbena ugotovitev in trditev, da sodišče v napadenem sklepu krivično in preuranjeno prejudicira tako razloge za zlom noža, kot tudi, da naj bi obtoženi zbežal s kraja dejanja in oškodovanko pustil brez pomoči.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 87, 87/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZPP člen 286, 286/2, 286/3, 286a, 286a/1, 286a/5, 286a/6, 298, 298/3, 329, 329/4. OZ člen 19, 19/1, 19/2, 71, 71/1. ZGD-1 člen 34, 34/3, 35, 35/1, 35/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - pooblastilo za podajo odpovedi - prokurist kot pooblaščenec - prekluzija navajanja dejstev - sodba presenečenja - vsebina pooblastila
Posebnost prokure je v tem, da ko je ta podeljena, obseg pooblastil prokurista določa zakon. Ker ga ta upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe (izjema sta le odtujitev in obremenitev nepremičnin), morebitne omejitve pooblastil pa proti tretjim osebam ne učinkujejo, je upravičen podati tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zgolj dejstvo, da je A. A. imela mešano prokuro, na obseg pooblastil, ki jih je imela, ne vpliva, temveč pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podala le skupaj z direktorjem, oziroma je zanjo potrebovala njegovo soglasje, pri čemer pa njegovo poimenovanje ni bistveno (pooblastilo, soglasje, dovoljenje, privolitev, itd.).
Pogoj za ex lege pridobitev lastninske pravice občine po ZSKZ v danem primeru ni izpolnjen. Res je šlo za kmetijsko zemljišče, na dan uveljavitve ZSKZ je šlo za družbeno lastnino, ki je ležala na območju občine, a na dan 6. 4. 1941 ni bila v lasti občine. Tudi priposestvovanje v tem primeru ni bilo mogoče.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067026
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 179/1. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/2, 52.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V konkretnem primeru, ko je tožnik delo opravljal na utečen (nevaren) način, ki ga je toženka (več let) dopuščala (in ni zagotovila drugačnega varnega načina opravljanja dela), upoštevanje skrbi delavca za lastno varnost ne privede do odločitve, za katero se zavzema v pritožbi, da bi se štelo, da je tožnik prispeval k nastanku škode.
OZ člen 131, 173, 180. ZPP člen 4, 7, 8, 108, 212, 253, 285, 339, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
izgubljeno preživljanje - preživljanje družinskega člana - odškodnina za smrt bližnjega - vzročna zveza - dokazovanje - dokazna ocena - prosta ocena dokazov - predložitev listine - trditveno in dokazno breme - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - popolna vloga - pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za duševne bolečine - napačna diagnoza - izvedensko mnenje - drugo strokovno delo - strokovno vprašanje - materialnopravno vprašanje - vzrok nastanka škode - odgovornost bolnišnice - odškodninska odgovornost bolnišnice za potek zdravljenja - materialna škoda - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - načelo neposrednosti
Oseba, ki jo je umrli preživljal ali redno podpiral, in oseba, ki je imela po zakonu pravico zahtevati od njega preživljanje, ima pravico do povračila škode, ki jo trpi zaradi izgubljenega preživljanja oziroma izgubljene podpore.
Če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njegovim ožjim družinskim članom (zakonec, otroci in starši) pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine.
Iz podatkov spisa izhaja, da izpisi bančnih transakcij, navedeni kot priloga vlogi in na katere se je tretja tožnica tekom zaslišanja tudi sklicevala, niso bili vloženi. Resda vsaka pravdna stranka v skladu z razpravnim načelom (7. in 212. člen ZPP) za svoje zahtevke in ugovore sama nosi trditveno in dokazno breme. Tožnice in tožnik imajo v postopku kvalificiranega pooblaščenca, ki bi prvenstveno moral poskrbeti za popolnost vložene vloge (108. člen ZPP). Vendar pa je bilo po oceni višjega sodišča v konkretnem primeru določeno breme v zvezi z nepredloženimi dokazi tudi na strani sodišča prve stopnje, predvsem v povezavi s tem, da jih je, kot izhaja iz obrazložitve, štelo kot ključni dokaz. Tožnice in tožnik o tem vnaprej niso bili seznanjeni in na to niso mogli računati.
Sodišče je v skladu z 253. členom ZPP tisto, ki odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno ali tudi pisno pred obravnavo. Zakon pisno ekspertizo določa le kot alternativo, vendar je v praksi pravilo, zlasti v zadevah, ki niso preproste, zato je bilo v obravnavani zadevi smiselno, da je sodišče najprej pridobilo pisno mnenje. V nadaljevanju postopka je sodišče prve stopnje pri mnenju sodelujoče izvedence še zaslišalo, s čimer je ustrezno varovalo načelo neposrednosti (4. člen ZPP) in pravico strank do izjave. Izvedenci so tekom zaslišanja podrobneje pojasnili svoja strokovna stališča. S tem niso podali novega izvedenskega mnenja, kot očita tožena stranka, temveč so z dodatnimi pojasnili razjasnili svoje pisno podano mnenje oziroma odgovarjali na konkretnejša vprašanja, tako sodišča prve stopnje, kot pravdnih strank; pisno in ustno podano mnenje tako tvorita celoto.
Nikoli ne moremo vedeti, ali bi bilo konkretno zdravljenje uspešno ali ne. Tovrstna ugotovitev je vselej mogoča le za nazaj, na podlagi konkretne izkušnje (konkretna empirična ugotovitev). Zato mora za hipotetično ugotovitev zadoščati, če tožnik trdi (in dokaže), da je zdravnikovo opuščeno dolžno ravnanje po svoji naravi takšno, da lahko v pomembnem (nezanemarljivem) deležu paciente ozdravi (prepreči smrt). Verjetnost, ali bi opuščeno zdravnikovo ravnanje preprečilo škodo (v tem primeru smrt), je tu strokovno medicinsko vprašanje. Odgovor nanj zato podajo strokovnjaki in je splošno empiričen (lahko tudi statističen).“ Nadalje, „presoja, ali je tako ugotovljena verjetnost takšna, da je konkretni opustitvi dolžnega zdravnikovega ravnanja (tudi upoštevajoč težo te kršitve/opustitve) pravno-vrednotno upravičeno pripisati nastanek škodnega dogodka, pa je materialnopravno vprašanje.“
Ključno vprašanje v zadevi je, ali bi opuščeno ravnanje tožene stranke (pravočasen transport) lahko v pomembnem (nezanemarljivem) deležu preprečilo smrt pokojnega svojca. Odgovor je pritrdilen.
Pokojni svojec bi ob pravilnem ravnanju tožene stranke realno imel več možnosti za preživetje kot za smrt; zato je opustitev pravilnega ravnanja utemeljeno vrednotno pripoznati za pravno upošteven vzrok smrti (poleg jasnega naravnega vzroka). Pravno relevantna vzročna zveza med opustitvijo (zagotovitev pravočasnega transporta v ustrezni medicinski center, do katerega ni prišlo zaradi napačne diagnoze) in posledico, smrtjo svojca tožnic in tožnika, je tako tudi po oceni višjega sodišča podana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072172
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufije - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - neopravičen izostanek z naroka - predložitev zdravniškega potrdila
Pritožniki tudi nimajo prav, da je bila obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi nujna, da bi se soočil s pričo B. B., ki dotlej v postopku še ni bila zaslišana. Dejstvo, ki izhaja iz izpovedbe te priče, da je oškodovanec obdolžencu izročil 18.000,00 EUR, je bilo namreč že razjasnjeno v pravdi s sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 399/2019 z dne 20. 12. 2019, ki je postala pravnomočna dne 7. 2. 2020, in med strankami ni sporno. Po presoji pritožbenega sodišča so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni zakonski pogoji iz prvega odstavka 442. člena ZKP, zato je bila odločitev sodišča prve stopnje, da se glavna obravnava dne 22. 9. 2021 opravi v obdolženčevi nenavzočnosti, pravilna.
ZDR-1 člen 44, 148. ZDSS-1 člen 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-12.
odškodninska odgovornost delodajalca - delo preko polnega delovnega časa - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)
Ugotovitev, da je bil sistem evidentiranja in plačevanja opravljenih ur nejasen in je delavce, ki so občasno delali ob nedeljah, puščal v negotovosti glede obsega opravljenih ur, zaradi česar so opravili več ur dela, kot je bilo predvideno z mesečnim oziroma letnim fondom ur, še ne predstavlja protipravnega ravnanja toženca. Dodatno opravljene ure jim je namreč plačeval sproti in v celoti. Ker tudi inšpekcijski pregledi, ki so bili izvedeni prav v zvezi z delovnim časom in plačilom, niso pokazali nepravilnosti, tožencu ni mogoče očitati, da je pri izplačevanju plače ravnal namerno nepravilno oziroma deliktno.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - zastopnik - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da pritožba tudi napačno razlaga pojem zastopnika v smislu 62. člena ZDZdr. Navedena določba res predvideva, da je v postopkih, kot je predmetni (t.j. v postopkih za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih) treba zaslišati nasprotnega udeleženca v prisotnosti odvetnika, izvedenca in zastopnika. Vendar s pojmom zastopnik v smislu 62. člena ZDZdr ni mišljen njegov zakoniti zastopnik, temveč zastopnik v smislu določb ZDZdr. Le-ta v 18. točki 2. člena opredeljuje zastopnika kot posameznika, ki kot zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja varuje pravice, interese in koristi osebe. V skladu s 23. členom ZDZdr ima pridržana oseba v postopkih obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom, v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi pravico do zastopnika. Kot izhaja iz 26. člena ZDZdr, zastopnika imenuje in razrešuje minister, pristojen za socialno varstvo, to ministrstvo pa tudi vodi seznam zastopnikov. Le-ti morajo biti posebej kvalificirani. V postopkih, kot je obravnavani, ob sprejemu na oddelek pod posebnim nadzorom osebo pregleda sprejemni zdravnik in izpolni obrazec, ki vsebuje med drugim tudi osebno ime zastopnika, če je ta že izbran in naziv psihiatrične bolnišnice na območju katere deluje (58. člen ZDZdr). Pregled spisa pokaže, da je v predmetni zadevi sprejemni zdravnik dne 5. 4. 2023 navedeni obrazec izpolnil (l. št. 1. do 3 sodnega spisa) in da iz podatkov obrazca izhaja, da nasprotni udeleženec zastopnika ob sprejemu 5. 4. 2023 ni niti imel niti ga (po prejemu zloženke) ni izbral. Ker nasprotni udeleženec zastopnika v smislu 24. člena ZDZdr ni izbral, le-ta tudi ni mogel biti navzoč na naroku 6. 4. 2023, na katerem je bil nasprotni udeleženec zaslišan. To pomeni, da ni podana kršitev 62. člena ZDZdr niti kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi
Predpogoj za odreditev pripora iz razlogov po 307. členu ZKP je ugotovitev, da milejši ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi niso bili uspešni.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka v roku, ki ji ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, ni plačala sodne takse za pritožbo, je pravilno v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je pritožba umaknjena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066610
KZ-1 člen 123, 123/1. URS člen 22, 29. ZKP člen 250, 250/1, 254.
postavitev drugega izvedenca - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe
Vztrajanje na postavitvi drugega izvedenca za ugotovitev dejstev, ki jih je ugotovil že izvedenec, izhajajoč pri tem iz drugačne dokazne ocene izvedenskega mnenja, pa po svoji vsebini pomeni le nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar samo po sebi ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca. Prav tako obramba ni konkretizirala, kako bi izvedba dokaza z novim izvedencem lahko ovrgla metodologijo in zaključke postavljenega izvedenca, medtem ko so njegovi dodatni odgovori sodišče prve stopnje prepričali o tem, da je mnenje izvedenca popolno, jasno in strokovno prepričljivo.
OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/3. ZDR-1 člen 61, 61/1. ZVZD-1 člen 39.
delna ničnost pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - prikrito delovno razmerje - agencijski delavec - pravice iz delovnega razmerja - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Tožnik je delo pri toženki opravljal ves čas zaposlitve pri formalnih delodajalcih, zato ima to njuno razmerje ves ta čas vse elemente (razen plačila za opravljeno delo po fiktivnih podjemnih pogodbah s strani formalnega delodajalca in prijave v obvezna zavarovanja) delovnega razmerja. Tožnik je zato upravičen do plačila prikrajšanja, ki mu je nastalo zaradi takšnega ravnanja toženke, in sicer plačila razlike v vsakokratni mesečni bruto plači, potnih stroških, malic, regresov in trinajstih plač, med zneski, ki jih je prejel od formalnega delodajalca, in zneski, ki bi jih dejansko moral prejeti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje dokazov v tej smeri zaradi napačne uporabe materialnega prava ni izvajalo.
ZPP člen 326, 326/1, 326/2, 327, 327/3, 339, 339/2, 339/2-12.
dopolnilna sodba - res iudicata - pravnomočna odločitev
O zahtevku, o katerem je odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijano dopolnilno sodbo, za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 23. 1. 2019 na podlagi nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 21. 12. 2018, še ni bilo pravnomočno odločeno. Pravnomočno je bilo odločeno le o zahtevku, da je delovno razmerje tožnice pri toženki trajalo do vključno 23. 1. 2019; zavržena je bila tožba z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 21. 12. 2018, ki ni isti zahtevek kot zahtevek za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženki dne 23. 1. 2019 na podlagi te nezakonite odpovedi ni prenehalo.
Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/4. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4, 20, 20/1. ZUJF člen 168, 168/2.
sklep o stroških postopka - kilometrina - potni stroški - stroški zaradi ravnanja sodišča - službena pot
Pravilna je tudi odmera potnih stroškov tožnice, ki ima podlago v Pravilniku o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Ta v četrtem odstavku 9. člena določa, da se povrnitev stroškov za prevožene kilometre obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Po drugem odstavku 168. člena ZUJF se zaposlenemu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov.
spor o pristojnosti - začetek postopka po uradni dolžnosti - krajevna pristojnost - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stalno prebivališče
Nikjer ni določeno, da bi moral nepravdni postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo izvesti sodnik v postopku, v katerem je izvedel za okoliščine iz tretjega odstavka 57. člena ZNP-1.
ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/1, 286a, 286a/4, 339, 339/2-12. ZPVPJN člen 49.
prekluzija - pravočasnost pripravljalne vloge - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - opozorilo sodišča na dolžnost pravočasnega navajanja dejstev - prvi narok za glavno obravnavo - pravica do izjave - načelo vestnosti in poštenja - pravno naziranje - javno naročanje - pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - odškodninska odgovornost za škodo, nastalo v postopku javnega naročanja - zahteva za revizijo postopka oddaje javnega naročila - procesne predpostavke za vložitev tožbe - kršitev pravil javnega naročanja - izločitev iz postopka javnega naročanja - izpolnjevanje razpisnih pogojev - načelo enakega obravnavanja - predhodno vprašanje - pravnomočno razsojena stvar - siceršnje navedbe, iz katerih izhaja namen zanikanja dejstev
Če sodišče pri odločanju, ali je prišlo do kršitve pravil javnega naročanja, ni vezano na odločitev Državne revizijske komisije (DKom), je še toliko bolj utemeljen sklep, da ni vezano niti na odločitev naročnika v postopku javnega naročanja (v našem primeru na odločitev, da je ponudba tožeče stranke nedopustna). Njegovo ravnanje v postopku javnega naročanja je namreč v primeru tožbe po 49. členu ZPVPJN ravno predmet presoje sodišča. Sodišče tako lahko kršitev pravil javnega naročanja ugotovi tudi v primeru, ko je DKom ni in obratno. Za zaključek, ki ga ponuja tožena stranka, da sodišče v tem postopku po tožbi iz 49. člena ZPVPJN ne more odločiti drugače, kot je v zvezi z dopustnostjo ponudbe odločil naročnik (oz. DKom), torej ni pravne osnove, njen pritožbeni očitek, da je v tem smislu odločitev prvostopenjskega sodišča obremenjena s kršitvijo iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pa je posledično neutemeljen.
Upnik je vložil predlog za izdajo začasne odredbe in v skladu s 3. točko tar. št. 31 OT se zanj odmeri nagrada 50 % iz tar. št. 19 OT glede na vrednost spornega predmeta.
kontradiktornost - pravica stranke do izjave - vročitev odgovora na ugovor dolžniku
V odgovoru na ugovor podane nove navedbe je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu presojalo in nanje tudi oprlo svojo odločitev. Ker sodišče prve stopnje odgovora na ugovor dolžnici ni vročilo še pred izdajo izpodbijanega sklepa, o ugovoru dolžnice pa je določilo tudi na podlagi navedb upnika v odgovoru na ugovor, je bila dolžnici na ta način odvzeta možnost, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih, kar dolžnica utemeljeno pritožbeno izpostavlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067494
OZ člen 21, 21/1, 101, 261, 289, 299, 299/2, 319, 319/1, 780. ZPP člen 189, 189/3, 189/4.
pogodba o poslovnem sodelovanju - ustna pogodba - upravljanje - dogovor o nagradi - sprejem ponudbe - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - zavezanec za plačilo DDV - pisna pomota - izdaja računa - prenehanje obveznosti - jasna izjava - ugovor neizpolnjene pogodbe - retencijska pravica - mandatna pogodba - zakonita zastavna pravica - zamuda - dospelost terjatve - pravica zahtevati takojšnjo izpolnitev - dokazni standard prepričanja - ugovor litispendence - trditveno in dokazno breme
Pri vsebinskem odločanju o pravno pomembnih okoliščinah v pravdnem postopku je potreben dokazni standard prepričanja o relevantnih dejstvih. O tem govorimo takrat, kadar o resničnosti trditev ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.
Tožnik je zatrjeval, da je bil v času izdaje računa zavezanec za DDV, s čimer naj bi bila toženka seznanjena, prav tako pa je pojasnil, da je sporna klavzula, da ni zavezanec za plačilo DDV, v računu pomotoma ostala še iz prejšnjih računov, ko tožnik še ni bil davčni zavezanec. Trditveno breme se je s tem prevalilo nazaj na toženko, ki pa na tožnikove trditve ni več odgovorila. Glede na navedeno tožnikovo pojasnilo namreč ni več zadostovala zgolj njena navedba, da je tožnik na računu navedel, da ni zavezanec za DDV, zaradi česar naj ne bi bil upravičen obračunavati DDV. Zgolj pomotoma navedena klavzula na računu namreč še ne pomeni, da tožnik ni upravičen do obračuna DDV. Toženka bi morala konkretizirano zatrjevati, da klavzula na računu ni bila zapisana pomotoma, temveč da tožnik tudi dejansko ni bil zavezanec za plačilo DDV, oziroma da o tem, da bi bil tožnik zavezanec za plačilo DDV ni bila nikoli seznanjena. Toženka je torej tista, ki ni zadostila svojemu procesnemu trditvenemu bremenu.
Obveznost preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se dolžnik s tem strinja (prvi odstavek 319. člena OZ). Izjava upnika mora biti jasna in nedvomno usmerjena na posledico.
Tudi če pogodba o poslovnem sodelovanju predstavlja mandatno pogodbo, kot to utemeljuje pritožnica, ima tožnik na toženkinih sredstvih zakonito zastavno pravico na podlagi specialne določbe 780. člena OZ9 oziroma pridržno (retencijsko) pravico na podlagi splošne določbe 261. člena OZ. Z zakonito zastavno pravico v skladu s 780. členom OZ je zavarovana terjatev mandatarja za plačilo dela in povračilo stroškov, povezanih z izpolnjevanjem naročila. Predmet zastavne pravice so stvari, ki jih je mandatar prejel na podlagi naročila. Pridržno pravico v skladu z 261. členom OZ pa ima upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar.
Tudi ugovor neizpolnjene pogodbe daje stranki pravico, da zadrži izpolnitev toliko časa, dokler ne izpolni nasprotna stranka, če mora ta stranka izpolniti pred ali vsaj obenem s tistim, ki ugovarja.
denarna odškodnina - premoženjska škoda - pravočasna vložitev tožbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - rok za vložitev tožbe - odškodninska tožba - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - zaplemba stvari v kazenskem postopku
Iz zakonske dikcije jasno izhaja, da se trimesečni rok iz tretjega odstavka 76. člena KZ-1 nanaša le na primere, ko oškodovanec zahteva poplačilo škode iz storilcu zaplenjene premoženjskopravne koristi. Ne KZ-1 ne katerikoli drug predpis pa oškodovancu ne prepoveduje vložitve odškodninske tožbe tudi neposredno zoper povzročitelja škode – storilca kaznivega dejanja. Drugačna razlaga bi bila pretirano utesnjujoča, brez podlage v zakonu in bi nedopustno omejevala pravico oškodovanca do povrnitve škode ter do sodnega varstva.