mirovanje postopka - pravni interes - pravni interes za pritožbo
Pritožbeni interes kot predpostavka za dovoljenost pritožbe mora obstajati tako ob njeni vložitvi, v pritožbenem postopku in tudi ob odločanju o pritožbi.
izvršba - ugovor zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora - potrdilo o plačilu sodne takse - nalog za plačilo sodne takse - razlogi za ugovor - neplačilo sodne takse
Ob ugotovitvi, da dolžnika sodne takse v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep z dne 28. 2. 2023 nista plačala in tudi nista plačala zneskov, odmerjenih po dveh pomotoma izdanih plačilnih nalogih z dne 11. 7. 2022 za njuni pritožbi z dne 8. 7. 2022, niti v ugovoru niti v pritožbi pa potrdila o opravljenem plačilu ne prilagata, so neutemeljene njune pritožbene navedbe o plačilu sodne takse in neobstoju njune taksne obveznosti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njun ugovor kot neutemeljen.
trditvena podlaga - zaslišanje stranke - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage
Nepravilno je pritožbeno zatrjevanje, da izpovedba tožnika, kot jo ta poda ob izvedbi dokaza z njegovim zaslišanjem, predstavlja del tožnikove trditvene podlage oziroma se lahko z izpovedbo tožnika dopolnjuje sicer pomanjkljiva trditvena podlaga tožnika.
denarna odškodnina - premoženjska škoda - pravočasna vložitev tožbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - rok za vložitev tožbe - odškodninska tožba - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - zaplemba stvari v kazenskem postopku
Iz zakonske dikcije jasno izhaja, da se trimesečni rok iz tretjega odstavka 76. člena KZ-1 nanaša le na primere, ko oškodovanec zahteva poplačilo škode iz storilcu zaplenjene premoženjskopravne koristi. Ne KZ-1 ne katerikoli drug predpis pa oškodovancu ne prepoveduje vložitve odškodninske tožbe tudi neposredno zoper povzročitelja škode – storilca kaznivega dejanja. Drugačna razlaga bi bila pretirano utesnjujoča, brez podlage v zakonu in bi nedopustno omejevala pravico oškodovanca do povrnitve škode ter do sodnega varstva.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je iz nadaljnjih pritožbenih navedb razvidno, da pritožnica predvsem ne soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče opozarja, da s tem ne uveljavlja v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč v jedru graja dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Na načelni ravni pritožba uveljavlja tudi kršitev določb Ustave in EKČP, vendar jih skozi sicer obširna pritožbena izvajanja ne konkretizira, zgolj neobrazloženo taksativno naštevanje določil Ustave in EKČP pa ne more biti upoštevno. Posledično so uveljavljane kršitve brez ustrezne podlage in jih pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v okviru pogodbene svobode stranki določita tako trajanje kot tudi višino najemnine ter ostale pravice in obveznosti. Ne moreta pa stranki mimo določb zakona sami določiti, da gre za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, saj stranski intervenient kot profitna organizacija ni upravičen za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065989
ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. KZ-1 člen 209, 209/1.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - oprostilna sodba - protipravna prilastitev stvari - prilastitev "sebi" - ločenost premoženja družbe in družbenika
Pritožbeno sodišče se v celoti sklicuje in soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, v katerih je sodišče prve stopnje podrobno pojasnilo, da se je v obravnavani zadevi obdolženemu očitalo, da je protipravno pridobil premoženjsko korist tretji osebi, tj. gospodarski družbi A. d.o.o. in ne sebi, kar je sicer pogoj za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 209. člena KZ-1. To pomeni, da obdolženi ni mogel izpolniti zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja (brez posega v škodo obdolženega, pa tudi ne kakšnega drugega kaznivega dejanja).
osebno zavarovanje - nezgodno zavarovanje - nejasna določila v posebnih primerih
Nezgodno osebno zavarovanje je pogodbeno zavarovanje. Njegov predmet je telesna integriteta zavarovanca. Če je posledica posega v zavarovančevo telesno integriteto invalidnost, je zavarovalnica dolžna zavarovancu plačati invalidnino. Obveznost zavarovalnice iz naslova nezgodnega zavarovanja za invalidnost je podana le v primeru, če so v tabeli za določanje trajne invalidnosti opredeljene poškodbe pustile trajne posledice oz. je zaradi njih podana trajna invalidnost.
kontradiktornost - pravica stranke do izjave - vročitev odgovora na ugovor dolžniku
V odgovoru na ugovor podane nove navedbe je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu presojalo in nanje tudi oprlo svojo odločitev. Ker sodišče prve stopnje odgovora na ugovor dolžnici ni vročilo še pred izdajo izpodbijanega sklepa, o ugovoru dolžnice pa je določilo tudi na podlagi navedb upnika v odgovoru na ugovor, je bila dolžnici na ta način odvzeta možnost, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih, kar dolžnica utemeljeno pritožbeno izpostavlja.
posel rednega upravljanja - izvedba dokazov - pravica stranke do izjave
Sodišče prve stopnje je, opirajoč se na pravilno materialno podlago iz 67. člena SPZ, ob presoji, da izvedeni gradbeni posegi v zunanjosti hiše presegajo redno upravljanje nepremičnine, in ne predstavljajo poslov rednega upravljanja, kar je edino pravno pomembna razlika v obravnavanem primeru, pravilno štelo, da ugotavljanje nujnosti poslov, ki predstavljajo posle rednega upravljanja, in ki jih je sicer zatrjevala tožena stranka, ni pravno pomembno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066205
KZ-1 člen 134.a, 134.a/1, 135, 135/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-5, 391.
zalezovanje - grožnja - dejansko stanje - dokazna ocena izpovedbe prič - resna grožnja
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča namreč vsebina inkriminiranih SMS sporočil ("razbil bom ti vse zobe če ne boš dala vsak cent" in "eno so v MB posilili, pazi kje hodiš"), ki jih je obdolženec poslal oškodovanki, nedvomno predstavlja resni grožnji. Zgolj zagovornikovo (zmotno) prepričanje, da ravnanje obdolženca pri oškodovanki ni povzročilo resnega strahu, pa teh pravilnih razlogov ne more omajati. Nenazadnje subjektivni učinek grožnje na oškodovanca med zakonskimi znaki grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 sploh ni omenjen, kot si to zmotno razlaga zagovornik.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 379, 379/1, 379/4, 379/4-2, 379/5, 379/6.
stečajni postopek - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - premoženje, ki spada v stečajno maso - predujem za kritje stroškov - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Upnik je v ugovoru trdil, da upravitelj v stečajni masi ni upošteval določenega premoženja, zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da gre za ugovor po 2. točki četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP. V tem primeru mora upnik zadostiti dvema pogojema zato, da bi sodišče sledilo njegovemu ugovoru ter nadaljevalo s stečajnim postopkom. Prvi je, da mora s stopnjo verjetnosti izkazati, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano. Trditveno in dokazno breme glede verjetnega obstoja premoženja je torej ne upniku, ki vlaga ugovor. Poleg tega pa mora upnik založiti predujem za kritje stroškov uveljavitve pravic stečajnega dolžnika na premoženju, za katerega v ugovoru trdi, da predstavlja stečajno maso, sicer velja, da je ugovor umaknil. Ne le ugotavljanje obstoja premoženja, temveč tudi njegovo unovčenje je namreč povezano s stroški, ki zaradi tega nastanejo in slednje je v primeru kot je obravnavan, dolžan založiti upnik, ki je vložil ugovor.
Pravica do zakonitega sodnika je ustavna pravica, saj je vsakomur zagotovljena pravica, da mu sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča dveh motornih vozil - krivdna odgovornost - vključevanje iz neprednostne na prednostno cesto - desno pravilo
Sporno je bilo, kateri od voznikov motornih vozil je krivdno odgovoren za obravnavani škodni dogodek – nesrečo, do katere je prišlo v stičišču dveh kategoriziranih občinskih javnih cest. Zavarovanka toženke se je vključevala z javne poti na lokalno cesto, prometni znaki, ki bi z vidika prednosti opredeljevali cesti, a niso bili postavljeni. Sodišče je glede na vse okoliščine primera zavrnilo toženkine trditve, da je šlo za enakovredni cesti, pri katerih je treba upoštevati desno pravilo.
Sodišče prve stopnje je odmerilo stroške izvršitelja za opravljena dejanja izvršbe. Pravilno je zaključilo, da so bili stroški izvršitelja za opravljena dejanja v obračunu izvršitelja potrebni za izvršbo in jih je pravilno naložilo v plačilo dolžniku.
predlog za preložitev naroka - upravičen razlog za preložitev naroka - vročitev sodnih pisanj - vročitev s fikcijo - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem pisanja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - načelo poštene uporabe pravic - načelo popolnosti - resnicoljubnost
Udeleženci v pravdah - izmed pooblaščencev pa to še poudarjeno velja za odvetnike - so zavezani načelu resnicoljubnosti in popolnosti, ki med drugim zahteva, da sodišču pomagajo pri razčiščevanju spornih vprašanj s celovito predstavitvijo okoliščin, ki bi po razumni oceni lahko vplivale na njegovo presojo.
Toženka je menila, da je povsem neverjetno, da tožnikova pooblaščenka ne bi bila vedela za preklic in novo vabilo, saj sta ji bila isti dan sporočena na elektronski naslov odvetniške pisarne, s katerega je pisala s prošnjo za preklic. Pritožbeno sodišče deli to mnenje v tej meri, da je navedeno le malo verjetno. Toda ravno to je pravno odločilno. Da bi bilo mogoče uporabiti izjemo, mora namreč biti zanesljivo, da je naslovnik pisanje "dejansko prejel".
Upnik je vložil predlog za izdajo začasne odredbe in v skladu s 3. točko tar. št. 31 OT se zanj odmeri nagrada 50 % iz tar. št. 19 OT glede na vrednost spornega predmeta.
prekinitev pravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravdna sposobnost - dvom o pravdni sposobnosti stranke
Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da zoper predlagatelja pri pristojnem sodišču teče postopek postavitve pod skrbništvo, ta postopek prekinilo do odločitve v skrbniškem postopku.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ukrep prepovedi približevanja - nasilje v družini - ogroženost otroka - otrokovi stiki - hiter postopek - dokazni standard verjetnosti - vloga centra za socialno delo - varstvo otrokovih pravic
Upniku je bila zaradi nasilja izrečena prepoved približevanja dolžnici in njunemu sinu (ter sinu dolžnice). Res je sicer, da nasilje, ki se očita upniku, v sodnem postopku (še) ni dokazano; sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje po ZPND izreklo prepoved približevanja, je višje sodišče zaradi več procesnih kršitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, pravnomočne kazenske sodbe zoper upnika zaradi nasilja nad dolžnico ni. In prav ima pritožnik, da CSD ni pristojno za vodenje postopkov oziroma ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z nasiljem v družini. Vendar pa tudi ta postopek ni namenjen ugotavljanju, kaj točno se je dogajalo med staršema. Pomembno je le, ali je otrok ogrožen v smislu 157. člena DZ. Ker gre za hiter postopek, v katerem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti in ker nasprotnih dokazov ni, niti ne indicev, ki bi sodišču narekovali pridobivanje dokazov po uradni dolžnosti, je ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
trajanje začasne odredbe - nastop pravnomočnosti - zavarovanje denarne terjatve
Upnik mora imeti v mislih, da z nastopom pravnomočnosti še ne bo nujno prišel do zavarovanja. S tem trenutkom odločba ne bo nujno tudi izvršljiva. Upnik, ki je predlagal prekratko veljavnost začasne odredbe lahko še pred potekom predlaga podaljšanje. Zato lahko gre pri trajanju začasne odredbe in roku za vložitev tožbe za različna časovna trenutka. ZIZ ne določa, da bi morala biti enaka.