ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 365, 365/3.
izvršba - verodostojna listina - zavrženje ugovora - prepozen ugovor dolžnika - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - navadna poštna pošiljka
Za presojo pravočasnosti ugovora v obravnavani zadevi je odločilno, kdaj je prispel na sodišče (prvi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ne, kdaj je bil oddan. Ker je dolžničin ugovor prispel na sodišče z navadno (in ne priporočeno) pošto po izteku osem dnevnega roka je prepozen, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066688
SPZ člen 12, 12/1, 99, 99/1, 212, 213, 219, 219/1, 222, 222/1, 226. ZPP člen 190, 190/1. OZ člen 10.
konfesorna tožba - neprava stvarna služnost - izvrševanje služnosti - poseg v služnost - protipravno vznemirjanje služnosti - omejitev lastninske pravice - sončna elektrarna - zamakanje strehe - izvedba vzdrževalnih del - samovoljno ravnanje - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - sprememba lastništva nepremičnine - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti
Prekritje sončne elektrarne s PVC folijo, ki se nadaljuje tudi po koncu testa za ugotovitev mest ponovnega zamakanja in je ob vložitvi pritožbe trajalo že dve leti, je predolgo. Pri podaljšanju uporabe tega ukrepa je toženka nekritično prezrla, da je njena lastninska pravica omejena s stvarno služnostjo, kar zahteva od nje določene prilagoditve. Seveda ji ne gre oporekati pravice do vzdrževanja in varovanja svojega premoženja, vendar pa sme glede na sočasni obstoj služnostne pravice na nepremičninah (za razliko od lastnika neobremenjenih nepremičnin) uporabiti le takšne vzdrževalne ukrepe (popravila), ki so dejansko učinkoviti, trajajo čim manj časa in čim manj obremenjujejo imetnika služnostne pravice. Prekritje strehe s PVC folijo ne ustreza navedenim kriterijem. Iz začasnega vzdrževalnega ukrepa je prešlo v dolgotrajen ukrep ter postalo samovoljno ravnanje.
Dokler je tožnica imetnica služnostne pravice, ji je lastnik služeče stvari dolžan omogočiti njeno izvrševanje ali pa se mora temu upreti na zakonsko ustrezen način.
Če po vročitvi konfesorne tožbe pride do spremembe lastništva bodisi na gospodujočem bodisi na služečem zemljišču, to ni ovira za nadaljevanje in uspešen zaključek pravde. Sodba, izdana med pravdnima strankama, bo tako neposredno učinkovala tudi proti pravni osebi, ki je pridobila lastninsko pravico na služeči stvari med pravdo (gre za razširitev subjektivnih meja pravnomočnosti).
posel rednega upravljanja - izvedba dokazov - pravica stranke do izjave
Sodišče prve stopnje je, opirajoč se na pravilno materialno podlago iz 67. člena SPZ, ob presoji, da izvedeni gradbeni posegi v zunanjosti hiše presegajo redno upravljanje nepremičnine, in ne predstavljajo poslov rednega upravljanja, kar je edino pravno pomembna razlika v obravnavanem primeru, pravilno štelo, da ugotavljanje nujnosti poslov, ki predstavljajo posle rednega upravljanja, in ki jih je sicer zatrjevala tožena stranka, ni pravno pomembno.
Sodišče prve stopnje je odmerilo stroške izvršitelja za opravljena dejanja izvršbe. Pravilno je zaključilo, da so bili stroški izvršitelja za opravljena dejanja v obračunu izvršitelja potrebni za izvršbo in jih je pravilno naložilo v plačilo dolžniku.
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 120, 121, 376. ZPrCP člen 37, 37/3.
vročitev pritožbe v odgovor - oškodovanec - državni tožilec - obdolženec - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu
Po 376. členu ZKP vroči sodišče prve stopnje izvod pritožbe nasprotni stranki (120. in 121. člen), ki sme nato v 15 dneh po njenem prejemu podati sodišču odgovor na pritožbo. V obravnavani zadevi oškodovanca nista nasprotni stranki obdolžencu, temveč je to državni tožilec, prav tako pa nista nasprotni stranki državnemu tožilcu. Vročitve pritožbe obdolženčevega zagovornika oškodovancem oziroma njihovemu pooblaščencu, da bi nanjo odgovorili, kadar ne gre za oškodovanca kot tožilca, zakon ne predvideva, prav tako se oškodovancu oziroma njegovemu pooblaščencu zaradi podaje odgovora ne vroči pritožba državnega tožilca.
procesni sklep - dopolnitev izvedenskega mnenja - določitev stikov med staršem in otrokom - največja korist otroka
Ker je izvedenka ugotovila, da imata oba starša zelo podobne starševske kapacitete, se nakazuje možnost zaupanja otroka v varstvo in vzgojo obema. Izvedenka naj zato poda strokovno oceno predloga pritožnika glede režima stikov oz. preživljanja časa z B. B. ter svoj predlog o tem, kako naj se (verjetno postopno) povečuje obseg stikov med B. B. in očetom, kdaj bi bilo glede na primarno navezanost B. B. na mamo, ki je pogojena s starostjo B. B., v njeno največjo korist, da se preživljanje časa z vsakim od staršev (bolj) uravnoteži ter kakšen naj bo dolgoročni način preživljanja časa B. B. z vsakim od staršev.
osebno zavarovanje - nezgodno zavarovanje - nejasna določila v posebnih primerih
Nezgodno osebno zavarovanje je pogodbeno zavarovanje. Njegov predmet je telesna integriteta zavarovanca. Če je posledica posega v zavarovančevo telesno integriteto invalidnost, je zavarovalnica dolžna zavarovancu plačati invalidnino. Obveznost zavarovalnice iz naslova nezgodnega zavarovanja za invalidnost je podana le v primeru, če so v tabeli za določanje trajne invalidnosti opredeljene poškodbe pustile trajne posledice oz. je zaradi njih podana trajna invalidnost.
prekinitev pravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravdna sposobnost - dvom o pravdni sposobnosti stranke
Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da zoper predlagatelja pri pristojnem sodišču teče postopek postavitve pod skrbništvo, ta postopek prekinilo do odločitve v skrbniškem postopku.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00066672
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131. ZBPP člen 46, 46/3.
odškodnina za nepremožensko škodo - zavrnitev tožbenega zahtevka - nezakonita odpoved delovnega razmerja - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - neobstoj vzročne zveze - pritožbena obravnava - izvedenec psihiatrične stroke - izvedba dokaza z izvedencem - neizvedba predlaganega dokaza - kršitev pravice do izjave - pravno pomembno dejstvo
Ker je tožnica podala dokazni predlog za ugotovitev pomembnega dejstva, je bila z zavrnitvijo njegove izvedbe storjena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Izvedensko mnenje ne potrjuje tožničine navedbe, da je poslabšanje psihičnega zdravja posledica (nezakonite) odpovedi delovnega razmerja.
Tožnica ni dokazala vzročne zveze med zatrjevanim (in ugotovljenim) poslabšanjem zdravja in toženčevim nedopustnim ravnanjem.
denarna odškodnina - premoženjska škoda - pravočasna vložitev tožbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - rok za vložitev tožbe - odškodninska tožba - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - zaplemba stvari v kazenskem postopku
Iz zakonske dikcije jasno izhaja, da se trimesečni rok iz tretjega odstavka 76. člena KZ-1 nanaša le na primere, ko oškodovanec zahteva poplačilo škode iz storilcu zaplenjene premoženjskopravne koristi. Ne KZ-1 ne katerikoli drug predpis pa oškodovancu ne prepoveduje vložitve odškodninske tožbe tudi neposredno zoper povzročitelja škode – storilca kaznivega dejanja. Drugačna razlaga bi bila pretirano utesnjujoča, brez podlage v zakonu in bi nedopustno omejevala pravico oškodovanca do povrnitve škode ter do sodnega varstva.
ZPP člen 158, 158/1. ZDavP-2 člen 148. ZGD-1 člen 8, 263.
odškodninska odgovornost poslovodje - plačilo davka - umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka - izpodbijanje odločitve o stroških postopka
Med pravdnima strankama pa ni sporno, da je davčni dolg družbe A., d. o. o. poplačala družba B., d. o. o. kot njen porok. Kot solidarni dolžnik je torej izpolnila obveznost družbe A., d. o. o. in ne vtoževane odškodninske obveznosti tožene stranke. Do izpolnitve odškodninskega zahtevka zoper toženo stranko ni prišlo. Zato ni pogojev za uporabo izjeme od splošne določbe prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri mora stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške postopka in ki jo je kot izjemo od splošnega pravila o povračilu stroškov postopka treba presojati restriktivno.
ZIZ dolžnikovega ravnanja časovno ne opredeljuje, določa pa sedanjost izvršbe, kar bi posledično pomenilo, da mora dolžnik ogrožujoče ravnati v sedanjosti ali preteklosti. Bistveno je, da predlagatelj dokaže dolžnikovo ravnanje, ki bo ogrozilo izvršbo, ni pa pomembno ali bo do tega prišlo v času vložitve predloga oziroma prej ali šele v prihodnje, toda pred izvršbo. Predlagatelj pri dokazovanju ovirane izvršbe ni omejen le na sedanjost. ZIZ je pogoj subjektivne nevarnosti za uveljavitev denarne terjatve razširil (predvsem s tem, da je mogoče upoštevanje dolžnikovih preteklih in zdajšnjih ogrožujočih ravnanj) ter predlagatelju olajšal pot do začasne odredbe, pri predlaganju katere ga tako ali tako ovira dokazovanje dejstev iz dolžnikove sfere.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča dveh motornih vozil - krivdna odgovornost - vključevanje iz neprednostne na prednostno cesto - desno pravilo
Sporno je bilo, kateri od voznikov motornih vozil je krivdno odgovoren za obravnavani škodni dogodek – nesrečo, do katere je prišlo v stičišču dveh kategoriziranih občinskih javnih cest. Zavarovanka toženke se je vključevala z javne poti na lokalno cesto, prometni znaki, ki bi z vidika prednosti opredeljevali cesti, a niso bili postavljeni. Sodišče je glede na vse okoliščine primera zavrnilo toženkine trditve, da je šlo za enakovredni cesti, pri katerih je treba upoštevati desno pravilo.
ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-14,. ZPIZ-2G člen 121. ZPIZ-1 člen 397.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - odškodnina zaradi ravnanj pooblaščene uradne osebe pri vodenju in odločanju v upravnem postopku - neizvedba dokazov
Sodišče je pravilno ugotovilo, da ni utemeljen tožnikov zahtevek za prekvalifikacijo nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo v delno invalidsko pokojnino. Upoštevajoč ustavno odločitev obstoji le podlaga, da tožnik ohrani pravico do starega nadomestila v nespremenjeni višini in se mu zagotovi le nadaljnje izplačevanje tega zneska. Določilo 121. člena ZPIZ-2G pa ne daje podlage za priznanje nove pravice nadomestila z ohranitvijo ugodnejše višine v znesku, kot to zahteva tožnik.
Napake v postopku pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja, še toliko bolj, če so v postopku s pravnimi sredstvi odpravljene. Sodišče je pravilno izpostavilo, da v tožnikovi zadevi ni šlo za ravnanje organa z namenom škodovanja tožniku. Nepravilna in v sodnem postopku spremenjena odločitev o ustavitvi izplačevanja nadomestila, pa sama po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja po kriterijih civilnega delikta.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - ugovor o prerekanju terjatve - ločitvena pravica - pogodba o odstopu terjatev v zavarovanje - odstop bodočih terjatev v zavarovanje - globalna cesija - določenost terjatve - določljivost terjatev - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neprava stvarna služnost - obstoj predmeta zastave - pravni interes za pritožbo - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, mora biti v prijavi terjatve določno opredeljeno.
Notarski zapis pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje, na katere so se sklicevali upniki v prijavah terjatev in ločitvenih pravic, nimajo moči neposredno izvršljivih listin, zato ne predstavljajo izvršilnega naslova.
V zakonu ni podlage za stališče, da kvaliteta pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni enaka drugim listinam, ki jim zakon priznava lastnost izvršilnega naslova.
ZUTD člen 65, 65/2, 65/3, 65/4, 65/5, 118, 118/7, 140.
vračilo prejetih javnih sredstev - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - pravnomočna upravna odločba
Odločba, s katero je tožencu prenehala pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, je postala pravnomočna, kar upoštevajoč določila ZUTD in OZ predstavlja podlago za vračilo neupravičeno pridobljenega zneska.
ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 401, 401/1, 402, 402/2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - poročanje upravitelju - zdravstveno stanje
Pritožnica je grajala stališče sodišča prve stopnje, da potrdili "dentalnega centra" nista imeli "narave zdravniškega potrdila", pritožbeno sodišče pa mu v tej meri pritrjuje, da takšne narave nista imeli v tem ključnem smislu, da bi bilo v njiju izraženo kakršnokoli strokovno mnenje, kaj so pomenili zobozdravstveni posegi za pritožničino fizično in psihično počutje ter delazmožnost.
Upnik je vložil predlog za izdajo začasne odredbe in v skladu s 3. točko tar. št. 31 OT se zanj odmeri nagrada 50 % iz tar. št. 19 OT glede na vrednost spornega predmeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067494
OZ člen 21, 21/1, 101, 261, 289, 299, 299/2, 319, 319/1, 780. ZPP člen 189, 189/3, 189/4.
pogodba o poslovnem sodelovanju - ustna pogodba - upravljanje - dogovor o nagradi - sprejem ponudbe - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - zavezanec za plačilo DDV - pisna pomota - izdaja računa - prenehanje obveznosti - jasna izjava - ugovor neizpolnjene pogodbe - retencijska pravica - mandatna pogodba - zakonita zastavna pravica - zamuda - dospelost terjatve - pravica zahtevati takojšnjo izpolnitev - dokazni standard prepričanja - ugovor litispendence - trditveno in dokazno breme
Pri vsebinskem odločanju o pravno pomembnih okoliščinah v pravdnem postopku je potreben dokazni standard prepričanja o relevantnih dejstvih. O tem govorimo takrat, kadar o resničnosti trditev ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.
Tožnik je zatrjeval, da je bil v času izdaje računa zavezanec za DDV, s čimer naj bi bila toženka seznanjena, prav tako pa je pojasnil, da je sporna klavzula, da ni zavezanec za plačilo DDV, v računu pomotoma ostala še iz prejšnjih računov, ko tožnik še ni bil davčni zavezanec. Trditveno breme se je s tem prevalilo nazaj na toženko, ki pa na tožnikove trditve ni več odgovorila. Glede na navedeno tožnikovo pojasnilo namreč ni več zadostovala zgolj njena navedba, da je tožnik na računu navedel, da ni zavezanec za DDV, zaradi česar naj ne bi bil upravičen obračunavati DDV. Zgolj pomotoma navedena klavzula na računu namreč še ne pomeni, da tožnik ni upravičen do obračuna DDV. Toženka bi morala konkretizirano zatrjevati, da klavzula na računu ni bila zapisana pomotoma, temveč da tožnik tudi dejansko ni bil zavezanec za plačilo DDV, oziroma da o tem, da bi bil tožnik zavezanec za plačilo DDV ni bila nikoli seznanjena. Toženka je torej tista, ki ni zadostila svojemu procesnemu trditvenemu bremenu.
Obveznost preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se dolžnik s tem strinja (prvi odstavek 319. člena OZ). Izjava upnika mora biti jasna in nedvomno usmerjena na posledico.
Tudi če pogodba o poslovnem sodelovanju predstavlja mandatno pogodbo, kot to utemeljuje pritožnica, ima tožnik na toženkinih sredstvih zakonito zastavno pravico na podlagi specialne določbe 780. člena OZ9 oziroma pridržno (retencijsko) pravico na podlagi splošne določbe 261. člena OZ. Z zakonito zastavno pravico v skladu s 780. členom OZ je zavarovana terjatev mandatarja za plačilo dela in povračilo stroškov, povezanih z izpolnjevanjem naročila. Predmet zastavne pravice so stvari, ki jih je mandatar prejel na podlagi naročila. Pridržno pravico v skladu z 261. členom OZ pa ima upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar.
Tudi ugovor neizpolnjene pogodbe daje stranki pravico, da zadrži izpolnitev toliko časa, dokler ne izpolni nasprotna stranka, če mora ta stranka izpolniti pred ali vsaj obenem s tistim, ki ugovarja.
Pravica do zakonitega sodnika je ustavna pravica, saj je vsakomur zagotovljena pravica, da mu sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom.