hišna preiskava - obrazložena pisna odredba - utemeljeni razlogi za sum - sorazmernost - nujnost - predlog za izločitev dokazov
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje pri presojanju ustrezne obrazloženosti odredbe, s katero je bila odrejena hišna preiskava, oprlo na odločbo Ustavnega sodišča Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016, pri čemer v konkretni zadevi ne gre za enak oziroma podoben primer. Ne gre za vsebinsko prazno obrazložitev odredbe za hišno preiskavo, kar bi bilo v nasprotju s prvim odstavkom 215. člena ZKP in bi tudi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave, temveč gre za obrazložitev, ko je okrajni sodnik v celoti sprejel povzete razloge, ki jih je vsebovala že obrazložitev predloga Policijske postaje Gornja Radgona.
ZPP člen 158, 158/1. ZDavP-2 člen 148. ZGD-1 člen 8, 263.
odškodninska odgovornost poslovodje - plačilo davka - umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka - izpodbijanje odločitve o stroških postopka
Med pravdnima strankama pa ni sporno, da je davčni dolg družbe A., d. o. o. poplačala družba B., d. o. o. kot njen porok. Kot solidarni dolžnik je torej izpolnila obveznost družbe A., d. o. o. in ne vtoževane odškodninske obveznosti tožene stranke. Do izpolnitve odškodninskega zahtevka zoper toženo stranko ni prišlo. Zato ni pogojev za uporabo izjeme od splošne določbe prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri mora stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške postopka in ki jo je kot izjemo od splošnega pravila o povračilu stroškov postopka treba presojati restriktivno.
ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/1, 286a, 286a/4, 339, 339/2-12. ZPVPJN člen 49.
prekluzija - pravočasnost pripravljalne vloge - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - opozorilo sodišča na dolžnost pravočasnega navajanja dejstev - prvi narok za glavno obravnavo - pravica do izjave - načelo vestnosti in poštenja - pravno naziranje - javno naročanje - pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - odškodninska odgovornost za škodo, nastalo v postopku javnega naročanja - zahteva za revizijo postopka oddaje javnega naročila - procesne predpostavke za vložitev tožbe - kršitev pravil javnega naročanja - izločitev iz postopka javnega naročanja - izpolnjevanje razpisnih pogojev - načelo enakega obravnavanja - predhodno vprašanje - pravnomočno razsojena stvar - siceršnje navedbe, iz katerih izhaja namen zanikanja dejstev
Če sodišče pri odločanju, ali je prišlo do kršitve pravil javnega naročanja, ni vezano na odločitev Državne revizijske komisije (DKom), je še toliko bolj utemeljen sklep, da ni vezano niti na odločitev naročnika v postopku javnega naročanja (v našem primeru na odločitev, da je ponudba tožeče stranke nedopustna). Njegovo ravnanje v postopku javnega naročanja je namreč v primeru tožbe po 49. členu ZPVPJN ravno predmet presoje sodišča. Sodišče tako lahko kršitev pravil javnega naročanja ugotovi tudi v primeru, ko je DKom ni in obratno. Za zaključek, ki ga ponuja tožena stranka, da sodišče v tem postopku po tožbi iz 49. člena ZPVPJN ne more odločiti drugače, kot je v zvezi z dopustnostjo ponudbe odločil naročnik (oz. DKom), torej ni pravne osnove, njen pritožbeni očitek, da je v tem smislu odločitev prvostopenjskega sodišča obremenjena s kršitvijo iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pa je posledično neutemeljen.
procesni sklep - dopolnitev izvedenskega mnenja - določitev stikov med staršem in otrokom - največja korist otroka
Ker je izvedenka ugotovila, da imata oba starša zelo podobne starševske kapacitete, se nakazuje možnost zaupanja otroka v varstvo in vzgojo obema. Izvedenka naj zato poda strokovno oceno predloga pritožnika glede režima stikov oz. preživljanja časa z B. B. ter svoj predlog o tem, kako naj se (verjetno postopno) povečuje obseg stikov med B. B. in očetom, kdaj bi bilo glede na primarno navezanost B. B. na mamo, ki je pogojena s starostjo B. B., v njeno največjo korist, da se preživljanje časa z vsakim od staršev (bolj) uravnoteži ter kakšen naj bo dolgoročni način preživljanja časa B. B. z vsakim od staršev.
ZUTD člen 65, 65/2, 65/3, 65/4, 65/5, 118, 118/7, 140.
vračilo prejetih javnih sredstev - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - pravnomočna upravna odločba
Odločba, s katero je tožencu prenehala pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, je postala pravnomočna, kar upoštevajoč določila ZUTD in OZ predstavlja podlago za vračilo neupravičeno pridobljenega zneska.
Ker je druga upnica tekom predmetnega izvršilnega postopka umrla, je sodišče kot stranko v procesnem smislu pravilno označilo: dediči po pokojni, saj po podatkih spisa sklep o dedovanju še ni bil izdan ter novi upnik/i še niso vstopili v predmetni izvršilni postopek.
Niti ZIZ niti ZPP ne vsebujeta določbe, da bi lahko pasivno legitimirana stranka predlagala ustavitev postopka. Skladno z določbo prvega odstavka 43. člena ZIZ lahko v izvršilnem postopku predlaga ustavitev postopka samo upnik. Ker dolžnik, kot je že bilo pojasnjeno, v procesnem smislu nima položaja upnika, je sodišče prve stopnje utemeljeno njegov predlog za ustavitev izvršilnega postopka zavrglo.
ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 365, 365/3.
izvršba - verodostojna listina - zavrženje ugovora - prepozen ugovor dolžnika - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - navadna poštna pošiljka
Za presojo pravočasnosti ugovora v obravnavani zadevi je odločilno, kdaj je prispel na sodišče (prvi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ne, kdaj je bil oddan. Ker je dolžničin ugovor prispel na sodišče z navadno (in ne priporočeno) pošto po izteku osem dnevnega roka je prepozen, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066688
SPZ člen 12, 12/1, 99, 99/1, 212, 213, 219, 219/1, 222, 222/1, 226. ZPP člen 190, 190/1. OZ člen 10.
konfesorna tožba - neprava stvarna služnost - izvrševanje služnosti - poseg v služnost - protipravno vznemirjanje služnosti - omejitev lastninske pravice - sončna elektrarna - zamakanje strehe - izvedba vzdrževalnih del - samovoljno ravnanje - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - sprememba lastništva nepremičnine - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti
Prekritje sončne elektrarne s PVC folijo, ki se nadaljuje tudi po koncu testa za ugotovitev mest ponovnega zamakanja in je ob vložitvi pritožbe trajalo že dve leti, je predolgo. Pri podaljšanju uporabe tega ukrepa je toženka nekritično prezrla, da je njena lastninska pravica omejena s stvarno služnostjo, kar zahteva od nje določene prilagoditve. Seveda ji ne gre oporekati pravice do vzdrževanja in varovanja svojega premoženja, vendar pa sme glede na sočasni obstoj služnostne pravice na nepremičninah (za razliko od lastnika neobremenjenih nepremičnin) uporabiti le takšne vzdrževalne ukrepe (popravila), ki so dejansko učinkoviti, trajajo čim manj časa in čim manj obremenjujejo imetnika služnostne pravice. Prekritje strehe s PVC folijo ne ustreza navedenim kriterijem. Iz začasnega vzdrževalnega ukrepa je prešlo v dolgotrajen ukrep ter postalo samovoljno ravnanje.
Dokler je tožnica imetnica služnostne pravice, ji je lastnik služeče stvari dolžan omogočiti njeno izvrševanje ali pa se mora temu upreti na zakonsko ustrezen način.
Če po vročitvi konfesorne tožbe pride do spremembe lastništva bodisi na gospodujočem bodisi na služečem zemljišču, to ni ovira za nadaljevanje in uspešen zaključek pravde. Sodba, izdana med pravdnima strankama, bo tako neposredno učinkovala tudi proti pravni osebi, ki je pridobila lastninsko pravico na služeči stvari med pravdo (gre za razširitev subjektivnih meja pravnomočnosti).
Tožnik je z vložitvijo tožbe zasledoval pravno zaščiten interes, da ima v okviru sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja izbrano osebno zdravnico, ki je ob vložitvi tožbe ni imel. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na odločilno dejstvo, da je bila tožniku po vloženi tožbi, 15. 12. 2022 določena osebna izbrana zdravnica v Zdravstvenem zavodu A. Tožnik je priznani pravni interes v tem socialnem sporu tako izkazoval le do 15. 12. 2022. Ker si tožnik po izbiri svoje zdravnice, svojega pravnega položaja v tem sporu ne bi mogel več izboljšati, pravni interes ni podan.
ZPP člen 257. ZPIZ-1 člen 90. ZPIZ-2 člen 389, 390. ZOdv člen 17, 17/5. ZOdv-G člen 3.
začasno nadomestilo po pričetku dela na drugem delovnem mestu po zaključeni poklicni rehabilitaciji - časovna uporaba materialnega prava - uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba izpodbijane sodbe
Tožnica ni bila uživalka pravice po ZPIZ-1, zato varstvo iz 389. člena ZPIZ-2 zanjo ne velja. Te določbe ni moč razumeti niti tako, da bi lahko invalidu III. kategorije, pri katerem je nastala invalidnost pred uveljavitvijo ZPIZ-2 in je pred tem pridobil katerokoli pravico, tudi druge pravice pridobil le po prejšnjih predpisih. Določba se nanaša le na tiste pravice, ki so bile dejansko uveljavljene; pravico, do katere naj bi bila eventualno upravičena tožnica, v času veljavnosti ZPIZ-1 ni uveljavljala.
Pravica do začasnega nadomestila po končani poklicni rehabilitaciji je povezana s pravico do premestitve na drugo delo, ki je bila tožnici priznana po končani poklicni rehabilitaciji z odločbo z 20. 10. 2016, torej v času, ko je že bil v veljavi ZPIZ-2. Tožnica ni bila v postopku odločanja o pravici do začasnega nadomestila v času veljavnosti ZPIZ‑1, ker je vlogo za priznanje pravice vložila 3. 1. 2017, zato utemeljitev za uporabo določb ZPIZ-1 tudi na podlagi 390. člena ZPIZ-2 ni pravilna.
Stranka ali udeleženec v postopku lahko z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8,25.. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah preambula 19.. ZPP-UPB3 člen 17, 17/2.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - dogovor o pristojnosti - odškodninska odgovornost
Za zahtevek nerelevantne navedbe v tožbi po prepričanju pritožbenega sodišča ne morejo vplivati na odločitev o prisojnosti. V nasprotnem primeru bi nastal položaj, ko bi se stranka z že na prvi pogled nesklepčnimi navedbami izognila dogovoru o pristojnosti, ki jo zavezuje. Takemu ravnanju pa ni mogoče nuditi sodnega varstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066425
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 45, 45/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev cestnoprometnih predpisov - kršitev dolžnostnega ravnanja - trčenja motornega vozila in kolesa - voznik avtobusa - poklicni voznik - hitrost vožnje - kolesar - prehod za pešce - blanketna norma - dopolnilna norma - pretrganje vzročne zveze - načelo defenzivne vožnje - prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče
Drugi odstavek 45. člena ZPrCP, ki v obravnavani zadevi predstavlja blanketno normo, med drugim določa, da mora voznik, ki se približuje prehodu za pešce, prehodu za kolesarje ali drugi prometni površini, voziti posebno previdno, voziti pa sme s takšno hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce in kolesarje. Ravno to pa je predmet očitka obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, medtem ko je protipredpisno ravnanje oškodovanke stvar dejanske presoje, in sicer morebitnega pretrganja vzročne zveze.
mirovanje postopka - pravni interes - pravni interes za pritožbo
Pritožbeni interes kot predpostavka za dovoljenost pritožbe mora obstajati tako ob njeni vložitvi, v pritožbenem postopku in tudi ob odločanju o pritožbi.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ukrep prepovedi približevanja - nasilje v družini - ogroženost otroka - otrokovi stiki - hiter postopek - dokazni standard verjetnosti - vloga centra za socialno delo - varstvo otrokovih pravic
Upniku je bila zaradi nasilja izrečena prepoved približevanja dolžnici in njunemu sinu (ter sinu dolžnice). Res je sicer, da nasilje, ki se očita upniku, v sodnem postopku (še) ni dokazano; sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje po ZPND izreklo prepoved približevanja, je višje sodišče zaradi več procesnih kršitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, pravnomočne kazenske sodbe zoper upnika zaradi nasilja nad dolžnico ni. In prav ima pritožnik, da CSD ni pristojno za vodenje postopkov oziroma ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z nasiljem v družini. Vendar pa tudi ta postopek ni namenjen ugotavljanju, kaj točno se je dogajalo med staršema. Pomembno je le, ali je otrok ogrožen v smislu 157. člena DZ. Ker gre za hiter postopek, v katerem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti in ker nasprotnih dokazov ni, niti ne indicev, ki bi sodišču narekovali pridobivanje dokazov po uradni dolžnosti, je ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
izvršba - ugovor zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora - potrdilo o plačilu sodne takse - nalog za plačilo sodne takse - razlogi za ugovor - neplačilo sodne takse
Ob ugotovitvi, da dolžnika sodne takse v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep z dne 28. 2. 2023 nista plačala in tudi nista plačala zneskov, odmerjenih po dveh pomotoma izdanih plačilnih nalogih z dne 11. 7. 2022 za njuni pritožbi z dne 8. 7. 2022, niti v ugovoru niti v pritožbi pa potrdila o opravljenem plačilu ne prilagata, so neutemeljene njune pritožbene navedbe o plačilu sodne takse in neobstoju njune taksne obveznosti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njun ugovor kot neutemeljen.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 379, 379/1, 379/4, 379/4-2, 379/5, 379/6.
stečajni postopek - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - premoženje, ki spada v stečajno maso - predujem za kritje stroškov - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Upnik je v ugovoru trdil, da upravitelj v stečajni masi ni upošteval določenega premoženja, zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da gre za ugovor po 2. točki četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP. V tem primeru mora upnik zadostiti dvema pogojema zato, da bi sodišče sledilo njegovemu ugovoru ter nadaljevalo s stečajnim postopkom. Prvi je, da mora s stopnjo verjetnosti izkazati, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano. Trditveno in dokazno breme glede verjetnega obstoja premoženja je torej ne upniku, ki vlaga ugovor. Poleg tega pa mora upnik založiti predujem za kritje stroškov uveljavitve pravic stečajnega dolžnika na premoženju, za katerega v ugovoru trdi, da predstavlja stečajno maso, sicer velja, da je ugovor umaknil. Ne le ugotavljanje obstoja premoženja, temveč tudi njegovo unovčenje je namreč povezano s stroški, ki zaradi tega nastanejo in slednje je v primeru kot je obravnavan, dolžan založiti upnik, ki je vložil ugovor.
predlog za preložitev naroka - upravičen razlog za preložitev naroka - vročitev sodnih pisanj - vročitev s fikcijo - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem pisanja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - načelo poštene uporabe pravic - načelo popolnosti - resnicoljubnost
Udeleženci v pravdah - izmed pooblaščencev pa to še poudarjeno velja za odvetnike - so zavezani načelu resnicoljubnosti in popolnosti, ki med drugim zahteva, da sodišču pomagajo pri razčiščevanju spornih vprašanj s celovito predstavitvijo okoliščin, ki bi po razumni oceni lahko vplivale na njegovo presojo.
Toženka je menila, da je povsem neverjetno, da tožnikova pooblaščenka ne bi bila vedela za preklic in novo vabilo, saj sta ji bila isti dan sporočena na elektronski naslov odvetniške pisarne, s katerega je pisala s prošnjo za preklic. Pritožbeno sodišče deli to mnenje v tej meri, da je navedeno le malo verjetno. Toda ravno to je pravno odločilno. Da bi bilo mogoče uporabiti izjemo, mora namreč biti zanesljivo, da je naslovnik pisanje "dejansko prejel".
ZIZ dolžnikovega ravnanja časovno ne opredeljuje, določa pa sedanjost izvršbe, kar bi posledično pomenilo, da mora dolžnik ogrožujoče ravnati v sedanjosti ali preteklosti. Bistveno je, da predlagatelj dokaže dolžnikovo ravnanje, ki bo ogrozilo izvršbo, ni pa pomembno ali bo do tega prišlo v času vložitve predloga oziroma prej ali šele v prihodnje, toda pred izvršbo. Predlagatelj pri dokazovanju ovirane izvršbe ni omejen le na sedanjost. ZIZ je pogoj subjektivne nevarnosti za uveljavitev denarne terjatve razširil (predvsem s tem, da je mogoče upoštevanje dolžnikovih preteklih in zdajšnjih ogrožujočih ravnanj) ter predlagatelju olajšal pot do začasne odredbe, pri predlaganju katere ga tako ali tako ovira dokazovanje dejstev iz dolžnikove sfere.