trajanje začasne odredbe - nastop pravnomočnosti - zavarovanje denarne terjatve
Upnik mora imeti v mislih, da z nastopom pravnomočnosti še ne bo nujno prišel do zavarovanja. S tem trenutkom odločba ne bo nujno tudi izvršljiva. Upnik, ki je predlagal prekratko veljavnost začasne odredbe lahko še pred potekom predlaga podaljšanje. Zato lahko gre pri trajanju začasne odredbe in roku za vložitev tožbe za različna časovna trenutka. ZIZ ne določa, da bi morala biti enaka.
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 120, 121, 376. ZPrCP člen 37, 37/3.
vročitev pritožbe v odgovor - oškodovanec - državni tožilec - obdolženec - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu
Po 376. členu ZKP vroči sodišče prve stopnje izvod pritožbe nasprotni stranki (120. in 121. člen), ki sme nato v 15 dneh po njenem prejemu podati sodišču odgovor na pritožbo. V obravnavani zadevi oškodovanca nista nasprotni stranki obdolžencu, temveč je to državni tožilec, prav tako pa nista nasprotni stranki državnemu tožilcu. Vročitve pritožbe obdolženčevega zagovornika oškodovancem oziroma njihovemu pooblaščencu, da bi nanjo odgovorili, kadar ne gre za oškodovanca kot tožilca, zakon ne predvideva, prav tako se oškodovancu oziroma njegovemu pooblaščencu zaradi podaje odgovora ne vroči pritožba državnega tožilca.
pravočasnost vloge - osebno vročanje odločbe - vročanje pisanj pooblaščencu
Sodišče naslova stranke ne ugotavlja po uradni dolžnosti. Sodno pisanje se vroča na naslov, ki ga v prvi vlogi navede tožeča stranka. Če je vročitev na tem naslovu uspešno opravljena, pa je od tedaj dalje obveznost stranke, da vsako spremembo svojega naslova nemudoma sporoči sodišču (prvi odstavek 145. člena ZPP).
Pooblaščenka je sodno pisanje, ki je vsebovalo dopolnitev tožbe tožeče stranke in poziv na odgovor v roku 8 dni na podlagi pooblastila prevzela, pri čemer se je ob njegovem prevzemu identificirala z osebnim dokumentom in pooblastilom. Razlogi za vložitev prepozne vloge so zato na strani toženca, saj ni preklical pooblastila za prevzem pošiljk, sodišča pa tudi ni takoj, kot to zahteva prvi odstavek 145. člena ZPP, obvestil o spremembi naslova.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - zavrnitev pritožbe - neplačana sodna taksa
Prejem plačilnega naloga ni pogoj za veljavno plačilo sodne takse, saj ga sodišče izda le v primeru, če taksa ob nastanku taksne obveznosti ni plačana. Iz pritožbenih navedb in glede na referenco, ki je navedena na dokazilu o plačilu sodne takse, je tako očitno, da je tožena stranka sodno takso plačala za pritožbo v drugi zadevi in da sodna taksa v tej zadevi ni bila plačana.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ukrep prepovedi približevanja - nasilje v družini - ogroženost otroka - otrokovi stiki - hiter postopek - dokazni standard verjetnosti - vloga centra za socialno delo - varstvo otrokovih pravic
Upniku je bila zaradi nasilja izrečena prepoved približevanja dolžnici in njunemu sinu (ter sinu dolžnice). Res je sicer, da nasilje, ki se očita upniku, v sodnem postopku (še) ni dokazano; sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje po ZPND izreklo prepoved približevanja, je višje sodišče zaradi več procesnih kršitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, pravnomočne kazenske sodbe zoper upnika zaradi nasilja nad dolžnico ni. In prav ima pritožnik, da CSD ni pristojno za vodenje postopkov oziroma ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z nasiljem v družini. Vendar pa tudi ta postopek ni namenjen ugotavljanju, kaj točno se je dogajalo med staršema. Pomembno je le, ali je otrok ogrožen v smislu 157. člena DZ. Ker gre za hiter postopek, v katerem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti in ker nasprotnih dokazov ni, niti ne indicev, ki bi sodišču narekovali pridobivanje dokazov po uradni dolžnosti, je ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Sodišče prve stopnje je premalo upoštevalo trajanje srednje hudih in lahkih telesnih bolečin in dejstvo, da je tožnica prvih 14 dni med prestajanjem srednje hudih bolečin, trpela še občasne in kratkotrajne hude bolečine. Kot pravilno smiselno zatrjuje pritožba, pa je dalo tudi premajhno težo začasnemu zmanjšanju splošnih življenjskih aktivnosti, ki se, glede na to da tožnica ne trpi trajnih posledic in je njena poškodba v celoti sanirana, upošteva pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti v času zdravljenja.
trditvena podlaga - zaslišanje stranke - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage
Nepravilno je pritožbeno zatrjevanje, da izpovedba tožnika, kot jo ta poda ob izvedbi dokaza z njegovim zaslišanjem, predstavlja del tožnikove trditvene podlage oziroma se lahko z izpovedbo tožnika dopolnjuje sicer pomanjkljiva trditvena podlaga tožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00066036
ZIZ člen 11, 15, 55, 55/1-2, 55/1-4, 76, 238d, 238e. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 7, 157. ZNP-1 člen 100. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
izvršba na izročitev otroka - izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - prekinitev izvršilnega postopka - odlog izvršbe - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - začasna odredba - načelo hitrosti in ekonomičnosti - dodelitev otroka - namen začasne odredbe - izvršilni naslov - pravica do sodnega varstva - pravica do sojenja v razumnem roku - največja korist otroka - pravica do spoštovanja družinskega življenja - oprava izvršbe - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Določilo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku, predvideva prekinitev postopka v primeru, ko je odločitev sodišča odvisna od rešitve nekega predhodnega vprašanja, to je vprašanja o obstoju pravice ali pravnega razmerja, in glede katerega se sodišče odloči, da ga ne bo reševalo samo, temveč da bo počakalo na pravnomočno odločitev v matičnem postopku, ki je že v teku. Za presojo o pravilnosti in zakonitosti sklepa o prekinitvi postopka na podlagi navedene zakonske določbe je torej pravno pomembno, ali je določeno vprašanje prejudicialne narave za konkretni postopek, ali ne. Če je odgovor pozitiven, pa je nato v dispoziciji sodišča, ali bo o predhodnem vprašanju odločalo samo, ali pa bo postopek prekinilo in počakalo na pravnomočno odločitev v matičnem postopku. Pri tem se mora sodišče ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi konvencijsko pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Reševanje predhodnega vprašanja bo sodišče prepustilo matičnemu področju zlasti takrat, ko bo pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je izrek izpodbijanega sklepa nezakonit tudi iz razloga, ker je sodišče prve stopnje prekinilo celoten izvršilni postopek in ne le faze odločanja o predlogu za odlog izvršbe. Če bi se prekinil le postopek odločanja o predlogu za odlog izvršbe, bi namreč to pomenilo, da bi se izvršba (to je njena oprava) nadaljevala, saj odlog izvršbe učinkuje šele od izdaje sklepa o odlogu. To pa bi bil ravno nasproten učinek kot ga ima prekinitev izvršilnega postopka z namenom, da se iz razloga ekonomičnosti in smotrnosti počaka na odločitev o predhodnem vprašanju – začasni ureditvi razmerij na matičnem področju. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo, da bo upnica, če bo začasna odredba izdana, vsaj začasno izgubila izvršilni naslov, obstoj izvršilnega naslova pa je temeljna predpostavka za tek slehernega izvršilnega postopka kot takega, ne zgolj za opravo izvršbe.
ZPP člen 8, 47, 47/3, 153, 153/2, 213, 239, 239/1, 289, 289/3, 298, 298/2, 323, 323/1, 337, 337/1, 339, 339/1, 359. ZDSS-1 člen 12. URS člen 32. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 6, 6/1. ZJU člen 33a. ZKP člen 314, 314/3, 314/4, 314/5, 315, 315/2. OZ člen 193.
povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela - kraj bivanja
Toženec je vsaj v vtoževanem obdobju dejansko prebival v Ljubljani na naslovu stalnega bivališča. Središče toženčevih življenjskih interesov, upoštevaje družinske, partnerske, delovne in ekonomske vezi, je bilo namreč v Ljubljani, kjer so bivali njegova žena in otroci ter, kjer je bilo njegovo takratno delovno mesto. Na pravilnost prvostopenjske presoje glede na vse navedeno ne vpliva pritožbeno navajanje, da je toženec v Krškem jedel, pral perilo, imel osebne stvari in uniformo ter sprehajal psa.
Pravica do povračila potnih stroškov javnemu uslužbencu oziroma delavcu ni namenjena kritju stroškov prevoza za osebne opravke in poti, kot jih je po prvostopenjskih ugotovitvah toženec opravil v svojem prostem času, pred in po zaključku dela pri tožnici. Potni stroški osebne narave niso stroški, potrebni za opravljanje delavčevega dela za delodajalca, zato jih ta ni dolžan kriti.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - duševna motnja - sposobnost oblikovati pravno relevantno izjavo volje - čas zdravljenja - odločanje sodišča o strokovnih vprašanjih, za katere je potrebno strokovno znanje - izvedensko mnenje
Sodišče je sledilo mnenju izvedenke, da oseba nujno potrebuje zdravljenje, ki ga je mogoče izvesti le na oddelku pod posebnim nadzorom, kjer je edino mogoče zagotoviti stalen nadzor, nadzorovano prejemanje in prilagajanje terapije in spremljanje njenega psihičnega stanja do umiritve bolezenske simptomatike. Milejše oblike zdravljenja ne pridejo v poštev, ker oseba do svojega stanja nima uvida, do bolezni ni kritična oziroma jo celo zanika, prejemanje terapije zavrača in se ne zaveda potrebe po zdravljenju. Razlog za prisilno hospitalizacijo je v konkretnem primeru odklanjanje zdravljenja in ogrožanje zdravja pridržane osebe, pri kateri je prišlo do poslabšanja paranoidne oblike shizofrenije. V takem primeru je prisilna hospitalizacija dopustna, če je zaradi duševne motnje prizadeta voljna sfera osebe v takšni meri, da nima sposobnosti oblikovati relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja.
postopek osebnega stečaja - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - predlog stečajnega dolžnika - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - sklep o začetku stečajnega postopka
V stečajnem postopku je mogoče predlog za začasno odredbo proti stečajnemu dolžniku vložiti le v času od uvedbe stečajnega postopka do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
Ker je glavni stečajni postopek nad dolžnikom že v teku, izdaja predlagane začasne odredbe ni dovoljena.
Pri izvršbi za opravo nenadomestnega dejanja je izvršilno dejanje tudi izrečena denarna kazen, ki ga je potrebno, če so izpolnjeni pogoji iz 76. člena ZIZ, razveljaviti, torej izterjano denarno kazen v skladu z določbami Sodnega reda o prehodnih sodnih pologih dolžniku tudi vrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067463
OZ člen 288, 1024, 1024/1, 1024/2. ZPP člen 215, 285, 292.
kreditna pogodba - poroštvena izjava - solidarno poroštvo - porokovi ugovori - ugovor ugasle terjatve - poplačilo kredita - priznanje terjatve - vračunavanje plačil - vrstni red vračunavanja - dispozitivnost - vsebina dogovora - pravilo o dokaznem bremenu - prekluzija - materialno procesno vodstvo - nov začetek glavne obravnave
Na podlagi določbe 292. člena ZPP lahko sodišče sklene, da se glavna obravnava znova začne. Presoja, v katerih okoliščinah bo tako odločitev sprejelo, je stvar sodišča. V tem delu torej ne drži, da je sodišče prve stopnje s ponovnim odprtjem glavne obravnave preseglo svoja pooblastila po ZPP.
Pritožnik je dolžan jasno in opredeljeno navesti argumente, ki pritožbo utemeljujejo, sploh ko gre za kršitve, na katere višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
Pravilno je izhodišče, da ima ravnanje upravitelja, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Vendar če imata priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave in pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku enake učinke, potem to pomeni tudi, da se za oba položaja enako uporablja določba drugega odstavka 1024. člena OZ, kar pa pomeni, da lahko porok še vedno ugovarja, da upnikova terjatev ne obstaja (več).
Po določbi 288. člena OZ se v primeru, ko dolžnik dolguje tudi obresti, te vračunavajo pred glavnico. Gre za dispozitivno določbo, kar pomeni, da se lahko upnik in dolžnik dogovorita za drugačen vrstni red vračunavanja. Če pa do drugačnega dogovora ne pride, dolžnik ne more izbirati, katera obveznost se bo najprej poplačala.
ZD člen 163, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
spor glede obsega zapuščine - napotitev dediča na pravdo - obrazložitev sklepa - absolutna bistvena kršitev določb postopka - oseba, katere pravica je manj verjetna
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je pritožnica tista, katere pravica je manj verjetna in jo zato pravilno napotilo na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD). Pritožbeno ni sporno, da je bila dedinja B. B. od 1. 10. 2020 pooblaščena za dvig denarja z zapustnikovega računa, med dedinjama obstaja spor, ali je vsa dvignjena sredstva porabila za potrebe zapustnika. Sodišče druge stopnje pritrjuje nosilnemu argumentu sodišča prve stopnje, da je bila pritožnica tista, ki je zatrjevala, da je druga dedinja (B. B.) opravila dvig denarja z bančnega računa zapustnika in od (večjega zneska) dvignjenih sredstev natančno 6.552,27 EUR porabila brez podlage (t.j. zase, ne pa za potrebe zapustnika), zato je na njej breme, da svoje trditve dokaže v pravdnem postopku. Prepričljivo je stališče sodišča prve stopnje, da so bolj verjetne trditve druge dedinje (ki je bila pooblaščena za dvige denarja v imenu in za račun zapustnika), da je dvignjen denar porabila za nakupe dobrin, ki so presegali minimalne potrebe zapustnika, ki jih je imel sicer krite v domu za starejše. Drugačno stališče pritožnice, da zapustnik ni potreboval dvignjenega denarja, ni življenjsko prepričljivo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00066948
URS člen 15, 15/3, 35, 39. OZ člen 179. ZPP člen 286b, 286b/1, 325.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost novinarja - objava članka - dolžna skrbnost novinarja - preveritev informacije pred objavo - kodeks novinarske etike - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - varstvo časti in dobrega imena - svoboda izražanja - kolizija ustavnih pravic - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja - merila ESČP - vrednostna sodba - negativna ocena - medijsko pravo - trditveno in dokazno breme - pravočasno uveljavljanje kršitev - zavrnitev tožbenega zahtevka - dopolnilna sodba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - pomanjkljiv izrek sodbe sodišča prve stopnje - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe - domneva umika tožbe
Ni dvoma, da novinar pred objavo spornega članka tožnici ni dal možnosti, da se brani oziroma pri njej ni preverjal informacij, ki so bile v članku C. o njej objavljene. Vendar pa se pritožbeno sodišče ne more strinjati s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za tako absolutno predpostavko odgovornega novinarstva, da v takem primeru sploh ni pomembno, ali so objavljena dejstva resnična ali ne. Meni tudi, da so okoliščine primera v zadevi VSRS II Ips 190/2016 z dne 25. 5. 2017, v kateri je sodišče prve stopnje našlo oporo za to stališče, neprimerljive z obravnavano zadevo.
Ena od relevantnih okoliščin za presojo, ali novinarju (pri povzemanju drugega vira) ni treba preveriti resničnosti objavljenih informacij, je med drugim tudi, v kolikšni meri lahko medij uporabljeni vir šteje za zanesljiv vir o posredovani informaciji.
konec glavne obravnave - predlog za dopustitev stranske intervencije - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - odločanje o (ne)dopustitvi intervencije - sklep o zavrnitvi intervencije - vročitev sodbe sodišča prve stopnje - povrnitev pravdnih stroškov
Intervenient se do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ker bi predlagateljica navkljub (nepravnomočno) zavrnjeni intervenciji lahko vložila pritožbo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da ji je sodbo vročilo. To pa ne pomeni, da je bilo njenemu predlogu konkludentno ugodeno, saj se o dopustitvi intervencije odloči s posebnim sklepom.
Predlagateljica je priglasila stransko intervencijo po koncu glavne obravnave in pred izdajo sodbe. Ker ji je bila sodba vročena kljub temu, da o njenem predlogu za intervencijo še ni bilo odločeno, sama pa ni vložila pritožbe niti je ni vložila nobena od strank, ne izkazuje pravnega interesa za intervencijo. Predlagateljica namreč ne more opraviti nobenega procesnega dejanja več.
ZPosS člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/2, 2/3, 8, 8/3,. ZNVP-1 člen 25, 39.
poslovna skrivnost - varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku - varovanje poslovne skrivnosti - zakonska domneva - informacija javnega značaja - zastava delnic - nematerializirani vrednostni papirji - dostop do podatkov
Neutemeljene so pritožbene navedbe v smeri, da se predlog tožene stranke nanaša na podatke, ki so razvidni iz javno dostopnih listin, konkretno iz izpisov iz sodnega registra za družbi A. d. o. o. in C. d. o. o., letnih poročil navedenih dveh družb za leto 2021 in prejšnja leta ter zapisa skupščine družbe C. d. o. o. z dne 8. 7. 2022. Že tožeča stranka sama namreč navaja, da je iz navedenih listin možno sklepati, da so delnice zastavljene. Pri čemer niti sama ne navede, iz konkretno katere od listin, na katere se sklicuje v pritožbi, so razvidni vsi varovani podatki, torej, katere in koliko delnic je zastavljenih ter komu so zastavljene. Zato pritožbene navedbe ne dajejo podlage za zaključek, da varovani podatki predstavljajo informacije, ki so javne in se zato ne morejo določiti kot poslovna skrivnost (tretji odstavek 2. člena ZPosS). Upoštevajoč 39. člen v zvezi s 25. členom ZNVP-1 je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da varovani podatki niso splošno znani.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - potreba po delu - dejanski razlog za odpoved - bolniška odsotnost - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Toženka ni dokazala, da je dejansko ukinila delovno mesto tožnice, prav tako ni dokazala, da je prenehala potreba po čiščenju v obsegu, ki ga je izvajala tožnica. Vse navedene okoliščine potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožničina bolniška odsotnost, kar pa je nedovoljen odpovedni razlog (1. alineja 90. člena ZDR-1), zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Glede na to, da je prepovedano podati odpoved zaradi bolniškega staleža, tudi ni mogoče uveljavljati sodne razveze pogodbe o zaposlitvi zaradi bolezni delavca in negotovosti, kdaj se bo zaključil bolniški stalež.
Navedbe sodišča prve stopnje ni razumeti, da bi toženca lahko izkazala vračilo posojila le s potrdilom, ki bi bilo podpisano s strani tožnice in bi bil na njem naveden namen izročenega zneska. Zgolj izpostavilo je, da je tudi posojilna pogodba določala način vrnitve posojila in primeroma naštelo, kaj bi lahko bil ustrezen dokaz vračila posojila. Izročeni gotovinski zneski ali nakazila, brez kakršnekoli dodatne okoliščine, ki bi kazale, da so bili plačani z namenom vrnitve dolga, ne dokazujejo vračila po posojilni pogodbi. Prav tako ne golo razpolaganje pokojnika z večjimi gotovinskimi zneski. Ob visoki skrbnosti pokojnika, ki jo je izpostavila prva toženka, bi bilo življenjsko logično, da bi pokojni denar vrnil na tekoči račun tožnice ali zahteval od nje podpis prejema.
Ker se je rok za izpolnitev pogodbe iztekel 5. 7. 2020, je zamuda lahko nastopila šele naslednji dan in ne že 4. 4. 2019, ko je tožnica tožencema poslala poziv za plačilo. Tožnici zato pripradajo zakonske zamudne obresti šele 6. 7. 2020 dalje do plačila.
ZDR-1 člen 7, 47, 47/1, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 197. ZDSS-1 člen 34.
izredna odpoved delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena izpovedi prič - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Kot nezaželjeno ravnanje ali vedenje spolne narave je v delovnem pravu moč opredeliti tudi vsako fizično ravnanje na delovnem mestu oziroma v zvezi z delom, ki je glede na kulturno okolje že po zunanji podobi očitno spolno - od nepotrebnega dotikanja, trepljanja, ščipanja, objemanja, poljubljanja, drgnjenja ob telo sodelavca do napada ter vsiljenega spolnega odnosa. Kot tako je torej moč opredeliti tudi tožnikovo dotikanje A. A. (objem, dotik obraza z ustnicami oziroma poljub, ugriz), še posebej v okoliščinah konkretnega primera, ko je do nezaželjenega fizičnega stika prišlo na samem in ni šlo za izrek dobrodošlice ob vrnitvi nazaj, za kar se je v okviru obrambe zavzemal tožnik.
Ker je spolno nadlegovanje poseg v to ustavno varovano pravico posameznika, takšno ravnanje, če je storjeno na delovnem mestu s strani delavca, utemeljuje izgubo zaupanja in upravičuje strogo sankcioniranje s strani delodajalca, ne glede na to, da gre za dolgoletnega delavca, in ne glede na njegovo siceršnje obnašanje (v razmerju do sodelavcev), osebnostne lastnosti, dotedanjo kvaliteto opravljanja dela in dejstvo, da je bil to njegov prvi in edini očitek v času celotne zaposlitve.