Tožnik je z vložitvijo tožbe zasledoval pravno zaščiten interes, da ima v okviru sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja izbrano osebno zdravnico, ki je ob vložitvi tožbe ni imel. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na odločilno dejstvo, da je bila tožniku po vloženi tožbi, 15. 12. 2022 določena osebna izbrana zdravnica v Zdravstvenem zavodu A. Tožnik je priznani pravni interes v tem socialnem sporu tako izkazoval le do 15. 12. 2022. Ker si tožnik po izbiri svoje zdravnice, svojega pravnega položaja v tem sporu ne bi mogel več izboljšati, pravni interes ni podan.
kontradiktornost - pravica stranke do izjave - vročitev odgovora na ugovor dolžniku
V odgovoru na ugovor podane nove navedbe je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu presojalo in nanje tudi oprlo svojo odločitev. Ker sodišče prve stopnje odgovora na ugovor dolžnici ni vročilo še pred izdajo izpodbijanega sklepa, o ugovoru dolžnice pa je določilo tudi na podlagi navedb upnika v odgovoru na ugovor, je bila dolžnici na ta način odvzeta možnost, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih, kar dolžnica utemeljeno pritožbeno izpostavlja.
pravočasnost vloge - osebno vročanje odločbe - vročanje pisanj pooblaščencu
Sodišče naslova stranke ne ugotavlja po uradni dolžnosti. Sodno pisanje se vroča na naslov, ki ga v prvi vlogi navede tožeča stranka. Če je vročitev na tem naslovu uspešno opravljena, pa je od tedaj dalje obveznost stranke, da vsako spremembo svojega naslova nemudoma sporoči sodišču (prvi odstavek 145. člena ZPP).
Pooblaščenka je sodno pisanje, ki je vsebovalo dopolnitev tožbe tožeče stranke in poziv na odgovor v roku 8 dni na podlagi pooblastila prevzela, pri čemer se je ob njegovem prevzemu identificirala z osebnim dokumentom in pooblastilom. Razlogi za vložitev prepozne vloge so zato na strani toženca, saj ni preklical pooblastila za prevzem pošiljk, sodišča pa tudi ni takoj, kot to zahteva prvi odstavek 145. člena ZPP, obvestil o spremembi naslova.
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 120, 121, 376. ZPrCP člen 37, 37/3.
vročitev pritožbe v odgovor - oškodovanec - državni tožilec - obdolženec - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu
Po 376. členu ZKP vroči sodišče prve stopnje izvod pritožbe nasprotni stranki (120. in 121. člen), ki sme nato v 15 dneh po njenem prejemu podati sodišču odgovor na pritožbo. V obravnavani zadevi oškodovanca nista nasprotni stranki obdolžencu, temveč je to državni tožilec, prav tako pa nista nasprotni stranki državnemu tožilcu. Vročitve pritožbe obdolženčevega zagovornika oškodovancem oziroma njihovemu pooblaščencu, da bi nanjo odgovorili, kadar ne gre za oškodovanca kot tožilca, zakon ne predvideva, prav tako se oškodovancu oziroma njegovemu pooblaščencu zaradi podaje odgovora ne vroči pritožba državnega tožilca.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - zavrnitev pritožbe - neplačana sodna taksa
Prejem plačilnega naloga ni pogoj za veljavno plačilo sodne takse, saj ga sodišče izda le v primeru, če taksa ob nastanku taksne obveznosti ni plačana. Iz pritožbenih navedb in glede na referenco, ki je navedena na dokazilu o plačilu sodne takse, je tako očitno, da je tožena stranka sodno takso plačala za pritožbo v drugi zadevi in da sodna taksa v tej zadevi ni bila plačana.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ukrep prepovedi približevanja - nasilje v družini - ogroženost otroka - otrokovi stiki - hiter postopek - dokazni standard verjetnosti - vloga centra za socialno delo - varstvo otrokovih pravic
Upniku je bila zaradi nasilja izrečena prepoved približevanja dolžnici in njunemu sinu (ter sinu dolžnice). Res je sicer, da nasilje, ki se očita upniku, v sodnem postopku (še) ni dokazano; sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje po ZPND izreklo prepoved približevanja, je višje sodišče zaradi več procesnih kršitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, pravnomočne kazenske sodbe zoper upnika zaradi nasilja nad dolžnico ni. In prav ima pritožnik, da CSD ni pristojno za vodenje postopkov oziroma ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z nasiljem v družini. Vendar pa tudi ta postopek ni namenjen ugotavljanju, kaj točno se je dogajalo med staršema. Pomembno je le, ali je otrok ogrožen v smislu 157. člena DZ. Ker gre za hiter postopek, v katerem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti in ker nasprotnih dokazov ni, niti ne indicev, ki bi sodišču narekovali pridobivanje dokazov po uradni dolžnosti, je ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065989
ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. KZ-1 člen 209, 209/1.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - oprostilna sodba - protipravna prilastitev stvari - prilastitev "sebi" - ločenost premoženja družbe in družbenika
Pritožbeno sodišče se v celoti sklicuje in soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, v katerih je sodišče prve stopnje podrobno pojasnilo, da se je v obravnavani zadevi obdolženemu očitalo, da je protipravno pridobil premoženjsko korist tretji osebi, tj. gospodarski družbi A. d.o.o. in ne sebi, kar je sicer pogoj za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 209. člena KZ-1. To pomeni, da obdolženi ni mogel izpolniti zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja (brez posega v škodo obdolženega, pa tudi ne kakšnega drugega kaznivega dejanja).
ZPP člen 19, 19/1. Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (2002) člen 27, 27/1, 27/1-6, 27/2. OZ člen 333, 333/1, 333/5.
odpoved pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi - civilnopravno razmerje - ustalitev pristojnosti - usposabljanje - utemeljen odpovedni razlog - nedopustna pritožbena novota - enostranska izjava volje - delna sprememba izpodbijane sodbe
Odpovedni razlog iz 6. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (če se pogodbeni pripadnik rezervne sestave brez opravičenega razloga ni odzval na usposabljanje) se ne razteza na očitano kršitev obveznosti (pravočasnega) obveščanja. Tudi stranki se – v skladu z načelom pogodbene avtonomije – v 16. členu pogodbe o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske nista dogovorili, da je odpoved pogodbe sankcija za to kršitev.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo nezakonitost sklepa o prekinitvi pogodbe z dne 29. 4. 2019. Napačno pa je odločilo, da ima to za posledico njegovo odpravo in vzpostavitev veljavnosti pogodbe za čas od 8. 5. 2019 dalje. Za takšen zahtevek toženca ni podlage v Uredbi, pogodbi in zakonu, kar pa ne pomeni, da toženec zaradi nezakonitega sklepa nima drugih zahtevkov.
ZD člen 163, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
spor glede obsega zapuščine - napotitev dediča na pravdo - obrazložitev sklepa - absolutna bistvena kršitev določb postopka - oseba, katere pravica je manj verjetna
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je pritožnica tista, katere pravica je manj verjetna in jo zato pravilno napotilo na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD). Pritožbeno ni sporno, da je bila dedinja B. B. od 1. 10. 2020 pooblaščena za dvig denarja z zapustnikovega računa, med dedinjama obstaja spor, ali je vsa dvignjena sredstva porabila za potrebe zapustnika. Sodišče druge stopnje pritrjuje nosilnemu argumentu sodišča prve stopnje, da je bila pritožnica tista, ki je zatrjevala, da je druga dedinja (B. B.) opravila dvig denarja z bančnega računa zapustnika in od (večjega zneska) dvignjenih sredstev natančno 6.552,27 EUR porabila brez podlage (t.j. zase, ne pa za potrebe zapustnika), zato je na njej breme, da svoje trditve dokaže v pravdnem postopku. Prepričljivo je stališče sodišča prve stopnje, da so bolj verjetne trditve druge dedinje (ki je bila pooblaščena za dvige denarja v imenu in za račun zapustnika), da je dvignjen denar porabila za nakupe dobrin, ki so presegali minimalne potrebe zapustnika, ki jih je imel sicer krite v domu za starejše. Drugačno stališče pritožnice, da zapustnik ni potreboval dvignjenega denarja, ni življenjsko prepričljivo.
postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom
Takšen zaključek potrjujejo vsi ostali listinski dokazi, ki jih je predlagatelj predložil predlogu, zato bi bila razlaga formalnega neizpolnjevanja pogojev iz 41. člena ZDZdr, za katero se zavzema odvetnik nasprotne udeleženke, preveč formalistična ter tudi v nasprotju z namenom konkretne določbe ter vseh določb tega poglavja, ki opredeljujejo postopek za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča.
Ker toženka v tem postopku ni uspela, ji je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno naložilo povračilo naknadno nastalih stroškov postopka tožnici.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - čas zdravljenja - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka - prenehanje razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o podaljšanju zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom, za kar se smiselno uporabljajo določbe ZDZdr za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (drugi odstavek 70. člena ZDZdr).
Potreben čas zdravljenja predstavlja dejansko okoliščino, za ugotovitev katere je potrebno strokovno znanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sledilo izvedenskemu mnenju, da je za zadovoljivo izboljšanje zdravstvenega stanja udeleženca nujno potreben še čas dveh mesecev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00067198
OZ člen 134, 134/1, 178, 179, 179/1.
odškodnina zaradi razžalitve časti in dobrega imena - objektivno žaljiva izjava - presoja žaljivosti - kontekst objave - preklic izjave - konkretiziranost navedb - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Trditev, da neka oseba prejema slovensko pokojnino, sama po sebi res nima nikakršne vrednostne dimenzije, drugače pa je, če je postavljena v kontekst, iz katerega jasno in nedvoumno izhaja, da jo prejema oseba, ki je ne bi smela, in sicer zaradi svojega zavržnega ravnanja.
Sodišče ni dolžno stranke pozivati h konkretizaciji presplošnih navedb, če je to storila že nasprotna stranka; poleg tega gre za dobro znane in uveljavljene koncepte - za denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo ne zadošča zgolj objektivni poseg v osebnostno pravico, ugotovljeno mora biti konkretno trpljenje oškodovanca, ker je odškodnina za nepremoženjsko škodo v našem sistemu satisfakcija (tolažba, zadoščenje).
Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (2008) člen 5, 5/1, 5/2. ZSPJS člen 24, 24/1, 24/3. ZObr člen 5, 5-12, 40, 40/8.
Vsak, ki vodi delo, ni avtomatično upravičen do položajnega dodatka. Skladno s prvim stavkom drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede bi tožniku položajni dodatek pripadal le, če bi vodil in organiziral delo notranje organizacijske enote, kar pa služba za logistiko v vtoževanem obdobju ni bila.
ZDR-1 člen 7, 47, 47/1, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 197. ZDSS-1 člen 34.
izredna odpoved delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena izpovedi prič - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Kot nezaželjeno ravnanje ali vedenje spolne narave je v delovnem pravu moč opredeliti tudi vsako fizično ravnanje na delovnem mestu oziroma v zvezi z delom, ki je glede na kulturno okolje že po zunanji podobi očitno spolno - od nepotrebnega dotikanja, trepljanja, ščipanja, objemanja, poljubljanja, drgnjenja ob telo sodelavca do napada ter vsiljenega spolnega odnosa. Kot tako je torej moč opredeliti tudi tožnikovo dotikanje A. A. (objem, dotik obraza z ustnicami oziroma poljub, ugriz), še posebej v okoliščinah konkretnega primera, ko je do nezaželjenega fizičnega stika prišlo na samem in ni šlo za izrek dobrodošlice ob vrnitvi nazaj, za kar se je v okviru obrambe zavzemal tožnik.
Ker je spolno nadlegovanje poseg v to ustavno varovano pravico posameznika, takšno ravnanje, če je storjeno na delovnem mestu s strani delavca, utemeljuje izgubo zaupanja in upravičuje strogo sankcioniranje s strani delodajalca, ne glede na to, da gre za dolgoletnega delavca, in ne glede na njegovo siceršnje obnašanje (v razmerju do sodelavcev), osebnostne lastnosti, dotedanjo kvaliteto opravljanja dela in dejstvo, da je bil to njegov prvi in edini očitek v času celotne zaposlitve.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - duševna motnja - sposobnost oblikovati pravno relevantno izjavo volje - čas zdravljenja - odločanje sodišča o strokovnih vprašanjih, za katere je potrebno strokovno znanje - izvedensko mnenje
Sodišče je sledilo mnenju izvedenke, da oseba nujno potrebuje zdravljenje, ki ga je mogoče izvesti le na oddelku pod posebnim nadzorom, kjer je edino mogoče zagotoviti stalen nadzor, nadzorovano prejemanje in prilagajanje terapije in spremljanje njenega psihičnega stanja do umiritve bolezenske simptomatike. Milejše oblike zdravljenja ne pridejo v poštev, ker oseba do svojega stanja nima uvida, do bolezni ni kritična oziroma jo celo zanika, prejemanje terapije zavrača in se ne zaveda potrebe po zdravljenju. Razlog za prisilno hospitalizacijo je v konkretnem primeru odklanjanje zdravljenja in ogrožanje zdravja pridržane osebe, pri kateri je prišlo do poslabšanja paranoidne oblike shizofrenije. V takem primeru je prisilna hospitalizacija dopustna, če je zaradi duševne motnje prizadeta voljna sfera osebe v takšni meri, da nima sposobnosti oblikovati relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja.
V uspešnost pritožbe tako ne vodi nekonkretizirano zanikanje obstoja zunajzakonske zveze z A. A. (oziroma njenega svojstva v smislu 119. člena ZKP), ki je pisanje sprejela, zlasti, ko je prevzemnica ob podpisu na vročilnici (ki se šteje za javno listino) pripisala tudi „partnerka“, se ob vročanjih sodnih pisanj večkrat nahajala na obtoženčevem naslovu bivanja in vedela povedati o nahajanju obtoženega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067465
OZ člen 619. ZPP člen 8, 337, 337/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - ustni dogovor o dodatnih delih - plačilo dodatnih del - račun kot verodostojna listina - dejansko opravljene storitve - cena opravljenih del - zavrnitev dokaznih predlogov - prepozen dokazni predlog - nesubstanciran dokazni predlog - nedovoljene pritožbene novote - prepričljiva dokazna ocena - celovita dokazna ocena
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje napravilo življenjsko, razumno in prepričljivo dokazno oceno v skladu z 8. členom ZPP, ki ji sledi tudi sodišče druge stopnje. Tožbenemu zahtevku je zato utemeljeno ugodilo in pravilno uporabilo materialno pravo (619. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00066036
ZIZ člen 11, 15, 55, 55/1-2, 55/1-4, 76, 238d, 238e. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 7, 157. ZNP-1 člen 100. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
izvršba na izročitev otroka - izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - prekinitev izvršilnega postopka - odlog izvršbe - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - začasna odredba - načelo hitrosti in ekonomičnosti - dodelitev otroka - namen začasne odredbe - izvršilni naslov - pravica do sodnega varstva - pravica do sojenja v razumnem roku - največja korist otroka - pravica do spoštovanja družinskega življenja - oprava izvršbe - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Določilo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku, predvideva prekinitev postopka v primeru, ko je odločitev sodišča odvisna od rešitve nekega predhodnega vprašanja, to je vprašanja o obstoju pravice ali pravnega razmerja, in glede katerega se sodišče odloči, da ga ne bo reševalo samo, temveč da bo počakalo na pravnomočno odločitev v matičnem postopku, ki je že v teku. Za presojo o pravilnosti in zakonitosti sklepa o prekinitvi postopka na podlagi navedene zakonske določbe je torej pravno pomembno, ali je določeno vprašanje prejudicialne narave za konkretni postopek, ali ne. Če je odgovor pozitiven, pa je nato v dispoziciji sodišča, ali bo o predhodnem vprašanju odločalo samo, ali pa bo postopek prekinilo in počakalo na pravnomočno odločitev v matičnem postopku. Pri tem se mora sodišče ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi konvencijsko pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Reševanje predhodnega vprašanja bo sodišče prepustilo matičnemu področju zlasti takrat, ko bo pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je izrek izpodbijanega sklepa nezakonit tudi iz razloga, ker je sodišče prve stopnje prekinilo celoten izvršilni postopek in ne le faze odločanja o predlogu za odlog izvršbe. Če bi se prekinil le postopek odločanja o predlogu za odlog izvršbe, bi namreč to pomenilo, da bi se izvršba (to je njena oprava) nadaljevala, saj odlog izvršbe učinkuje šele od izdaje sklepa o odlogu. To pa bi bil ravno nasproten učinek kot ga ima prekinitev izvršilnega postopka z namenom, da se iz razloga ekonomičnosti in smotrnosti počaka na odločitev o predhodnem vprašanju – začasni ureditvi razmerij na matičnem področju. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo, da bo upnica, če bo začasna odredba izdana, vsaj začasno izgubila izvršilni naslov, obstoj izvršilnega naslova pa je temeljna predpostavka za tek slehernega izvršilnega postopka kot takega, ne zgolj za opravo izvršbe.