ZPIZ-1 člen 7, 13, 22. ZPIZ člen 124. ZMEPIZ člen 23, 26, 46, 46/1, 49, 50.
lastnost zavarovanca - brezposelna oseba - brezposelni zavarovanec - pravnomočna sodna odločba o obstoju delovnega razmerja - nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev
Priznanje in izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev ni pravno priznana podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in priznanje pokojninske dobe.
Podlaga za obvezno zavarovanje je delovno razmerje, ki je bilo tudi za čas prejemanja nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo vzpostavljeno s pravnomočno sodno odločbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izobrazba - predložitev ponarejenega spričevala - trajajoča kršitev - rok za odpoved
Tožnik je spričevalo o šolski izobrazbi predložil toženi stranki 9. 12. 1996, da gre za lažno spričevalo pa je bila tožena stranka obveščena 28. 5. 2007. Ne glede na to, da je predložitev spornega spričevala v vsem tem obdobju vplivala na tožnikove pravice iz delovnega razmerja, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da je tožnik kršitev storil ob sami predložitvi lažnega spričevala v mesecu decembru 1996. Gre za enkratno kršitev v smislu 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
podčastnik - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neizpolnjevanje pogoja izobrazbe - predložitev ponarejenega spričevala - pogodba o zaposlitvi za določen čas - priznanje pravic iz delovnega razmerja - novela ZObr-D
Ker pomeni ureditev v 26. členu novele ZObr-D v primerjavi z ureditvijo pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe v 88. členu ZObr kasnejši predpis, je potrebno določbe petega odstavka 88. člena ZObr o zahtevani stopnji izobrazbe za vojaka in podčastnika razlagati skupaj s 26. členom ZObr-D. Od uveljavitve te novele s 5. 5. 2004 dalje in tudi na podlagi določb ZObr-UPB1 so pogoj ustrezne izobrazbe za dolžnost podčastnika od navedenega datuma dalje izpolnjevali tudi tisti poklicni pripadniki stalne sestave, ki so bili navedenega dne razporejeni na formacijsko dolžnost podčastnikov, čeprav so imeli končano le IV. stopnjo izobrazbe, oziroma jim zaradi tega pogodba o zaposlitvi ni mogla biti zakonito odpovedana.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 126.
pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba - elementi delovnega razmerja
Za odločitev je bistvenega pomena dejanska ugotovitev, da tožnica v spornih obdobjih sama ni hotela skleniti delovnega razmerja. Zato je pravilna presoja sodišča, da je šlo med strankama le za civilno pravno razmerje, ki pa ni podlaga za priznanje zavarovalne dobe.
ZMEPIZ člen 45, 47, 48, 50, 57. ZPIZ-1 člen 7, 15, 30.
status zavarovanca - ugotovitev statusa po uradni dolžnosti - družbenik - poslovodna oseba
Tožena stranka je pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca tožnika za čas pred 1. 1. 2000 posegla v stanje, ki ga je zakon sankcioniral, pri čemer pa zakon ni tudi zapovedoval odprave nepravočasne oziroma opuščene prijave z naknadno prijavo osebe ali po uradni dolžnosti s strani tožene stranke. Celo več, posegla je v stanje, ko zakon vzpostavitve zavarovanja za nazaj od nastanka pravnega razmerja niti ni dopuščal.
razpis za delovno mesto - izbira kandidata - izpolnjevanje razpisnih pogojev - obseg sodnega varstva - neizbrani kandidat
Določba 84. člena ZTPDR neizbranemu kandidatu, čeprav res le v omejenem obsegu, zagotavlja sodno varstvo v vsakem primeru in ne samo takrat, ko je nekdo izbran.
Revizija je dovoljena le zoper tisti sklep, ki ga izda sodišče druge stopnje in s katerim je postopek pravnomočno končan. Ker sklep o stroških postopka nima takšne narave, zoper njega vložena revizija ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
Ker je bila tožeči stranki vročena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, je ta imela pravni interes za zavarovanje svojih pravic iz delovnega razmerja in bila v ta namen upravičena uveljaviti v zakonu določeno pravno varstvo, torej na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti podane odpovedi.
Neposredna pravna podlaga za priznanje vtoževanih restitucijskih zahtevkov je podana že v samem določilu prvega odstavka 118. člena ZDR, na katerem temelji izpodbijana odločitev. Le-to med drugim določa, da pri sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi sodišče ugotovi trajanje delovnega razmerja najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, ter prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja.
Tožena stranka bi se lahko nastopu pravnih posledic izredne odpovedi izognila tako, da bi še ne vročeno odpoved enostransko preklicala in zagotovila, da bi tožeča stranka ta preklic prejela še pred vročitvijo izredne odpovedi (oziroma najkasneje istočasno z vročitvijo odpovedi).
Ker pomeni ureditev v 26. členu novele ZObr-D v primerjavi z ureditvijo pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe v 88. členu ZObr kasnejši predpis, je potrebno določbe petega odstavka 88. člena ZObr o zahtevani stopnji izobrazbe za vojaka in podčastnika razlagati skupaj s 26. členom ZObr-D. Od uveljavitve te novele s 5. 5. 2004 dalje in tudi na podlagi določb ZObr-UPB1 so pogoj ustrezne izobrazbe za dolžnost podčastnika od navedenega datuma dalje izpolnjevali tudi tisti poklicni pripadniki stalne sestave, ki so bili navedenega dne razporejeni na formacijsko dolžnost podčastnikov, čeprav so imeli končano le IV. stopnjo izobrazbe, oziroma jim zaradi tega pogodba o zaposlitvi ni mogla biti zakonito odpovedana.
Tožena stranka je obdržala tožnika v delovnem razmerju še tri tedne po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S tem je odpadel pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR, ki mora biti podan za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, t. j. da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 122, 125, 127, 132.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - nujne zdravstvene storitve - povprečna cena storitev v Sloveniji - dokazno breme
Višino povprečne cene zdravstvenih storitev v Sloveniji bi morala zatrjevati in dokazovati tožena stranka (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije).
ZKP člen 272, 272/2, 371, 371/1-11, 371/2. KZ člen 103.
razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - pravice obrambe - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - ponovitvena nevarnost - izbris obsodbe iz kazenske evidence - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Čeprav se sodišči v izpodbijani pravnomočni odločbi v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti ne bi smeli opreti na sodbo, ki bi morala biti izbrisana, pa s tem, ko se nista opredelili do takšnih navedb obrambe, nista kršili določb postopka v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj izbris pogojne obsodbe ni odločilno dejstvo (takšno dejstvo je obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, ki je v konkretnem primeru utemeljena že na podlagi drugih okoliščin).
ZIZ člen 41, 44, 61, 62. ZOR člen 126, 361, 361/1, 1004, 1004/3, 1019, 1019/1. ZPP člen 8.
posojilo - poroštvo - solidarno poroštvo - zastaranje - zastaranje porokove obveznosti - začetek teka zastaralnega roka - odstop od pogodbe - dokazno breme
Bistveno za odločanje o zastaranju porokove obveznosti je, kdaj je tožnica veljavno odstopila od pogodbe, kdaj so učinki odstopa pričeli delovati proti glavni dolžnici, saj je od te časovne točke odvisen potek zastaranja obveznosti glavne tožnice in posledično (zaradi akcesornosti poroštva) tudi zastaranje obveznosti poroka (prvi odstavek 1019. člena ZOR)
Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP) ali če je predhodno dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP). V obravnavanem primeru revizija po samem zakonu ni dovoljena (saj znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 4.465,03 EUR) in tudi ni bila dopuščena; zato je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
Tudi v primeru, ko stranka vloži predlog za dopustitev revizije proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje, je predlagatelj dolžan priložiti predlogu izvod pravnomočnega sklepa pritožbenega sodišča.
pripor - priporni narok - predlog državnega tožilca
V fazi odločanja o odreditvi pripora (na predhodnem kontradiktornem naroku) mora izjava tožilca vsebovati izrecno formuliran predlog za odreditev pripora – če temu ni tako, mora sodišče v položaju, ki pomeni izrazito izjemo od pravila, strogo presojati, ali je izjava tožilca tako določna in nedvoumna, da je iz nje razvidna jasna tožilčeva volja predlagati odreditev pripora, z vidika pravic obrambe pa tudi, ali ga je ta tako razumela in se o njem izjavila.
Pri oceni davčne osnove po 39. členu ZDavP se revizijska presoja materialnega prava omejuje na obstoj zakonskih pogojev za ugotavljanje davčne osnove z oceno in na vsebino predpisane metode.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice – zavrženje revizije
Zgolj revidentova navedba, da prepovedi, ki jih je izrekel inšpekcijski organ po določbah ZUN za sporni objekt, omejujejo njegovo lastninsko pravico, ne izkazuje zelo hudih posledic. Revident s to navedbo hudih posledic namreč ni natančno opredelil in konkretiziral.
predlog za dopustitev revizije - plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ne drži, da je tožnica že v predlogu za dopustitev revizije predlagala, naj se oprosti plačila sodnih taks. Z odločbo Bpp 237/2008 z dne 21. 4. 2008 ji je bila dodeljena redna brezplačna pravna pomoč kot oprostitev plačila sodnih taks v postopku pred sodiščem prve stopnje; s sklepom P 120/2008 z dne 4. 8. 2009 pa je bila oproščena le plačila sodne takse za pritožbo.
S pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi se lahko uveljavljajo le razlogi, ki se nanašajo na izvršljivost odločbe in na določen način izvršbe, takšnih ugovorov pa tožnik v tožbi ni navajal.