dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - izpraznitev poslovnega prostora - pogoji za odpoved najemne pogodbe - status najemnika - društvo - dejavnost društva - javni interes na področju kulture
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, kako je treba uporabiti določbo prvega odstavka 25. člena ZZPSPP v primeru, ko je bila pogodba sklenjena z najemnikom, ki je fizična oseba in v najetih prostorih prostorih izvaja dejavnost v okvirih društva, ki mu je bil podeljen status društva v javnem interesu.
ZPP člen 17, 17/3, 19, 19/2, 24, 24/1, 25, 25/2, 30, 30/1, 32, 32/1. ZPP-D člen 2, 4, 129, 132. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - ustalitev pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - prehod iz izvršilnega v pravdni postopek
Za določitev stvarne pristojnosti okrožnega ali okrajnega sodišča so odločilne zakonske določbe o pristojnosti, ki veljajo in se uporabljajo na dan izdaje sklepa o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi in o nadaljevanju pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005148
ZKP člen 359, 371, 371/1-11, 372, 372-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih - nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja
Če v opisu dejanja manjka kateri od zakonskih znakov kaznivega dejanja, to ne predstavlja kršitve določb ZKP, temveč kršitev materialnega zakona - kljub temu, da je tudi v tem primeru izrek sodbe nerazumljiv, pa dejanje, kot je opisano, ne predstavlja kaznivega dejanja.
dovoljenost revizije po 1. 10. 2008 – novela ZPP-D – vrednost spornega predmeta - predlog za dopustitev revizije ni podan – zavrženje revizije
Ker znaša vrednost revizijsko spornega predmeta 6.600 EUR, revizija po drugem odstavku 367. člena ZPP ni dovoljena, revizija pa tudi ni dopuščena, saj tožena stranka takega predloga ni vložila.
napotitev na kontrolni zdravstveni pregled – sposobnost varno voziti v cestnem prometu - sum v voznikovo sposobnost
Za napotitev na izredni kontrolni zdravstveni pregled za vožnjo motornih vozil zadostuje že sum, da oseba zaradi zdravstvenih razlogov ni več sposoben varno voziti v cestnem prometu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prebivališče pravdnih strank
Upoštevajoč prebivališče vseh pravdnih strank (dveh tožnikov in 46 tožencev), sodišče ocenjuje, da bo postopek mogoče hitreje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - izjava o sprejemu ponudbe - vezanost ponudnika za ponudbo - obvezujoča ponudba - predkupni upravičenec - predkupna pravica - sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem - odobritev pravnega posla - umik vloge za odobritev pravnega posla
Iz določb tretjega poglavja ZKZ-UPB1, ki so glede prometa s kmetijskimi zemljišči specialnejše od določb OZ, izhaja, da je ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč obvezujoča.
Pogodba za prodajo kmetijskega zemljišča med ponudnikom in sprejemnikom ponudbe je sklenjena pod odložnim pogojem odobritve upravne enotes. Če bi upravna enota odločila, da se pravni posel ne odobri, se bi štelo, kot da ni bil nikoli sklenjen in bi moral ponudnik pogodbo za prodajo kmetijskega zemljišča skleniti s prednostnim upravičencem oziroma drugim sprejemnikom ponudbe.
Narava in posledice umika predloga za odobritev pravnega posla sicer niso enake kot v primeru odločitve upravne enotes, da se pravni posel ne odobri. V prvem primeru bi lahko kupec kmetijskega zemljišča in vlagatelj vloge za odobritev vlogo ponovno vložil. V slednjem primeru pa ponudba postane obvezujoča v razmerju do enega od preostalih sprejemnikov ponudbe. Vendar je treba upoštevati, da mora kupec vlogo za odobritev vložiti v prekluzivnem roku šestdeset dni od poteka roka za sprejem ponudbe (prvi odstavek 22. člena ZKZ-UPB1). To pomeni, da postane po poteku tega roka izpolnitev odložnega pogoja odobritve upravne enotes nemogoča, kar pomeni, da pogodba ne more ostati v veljavi. Iz tega izhaja, da nastopijo enake posledice kot če bi upravna enota odločila, da se pravni posel ne odobri, torej da je ponudnik dolžan skleniti pogodbo z drugim sprejemnikom ponudbe, v tem primeru s tožnikom. Drugačno stališče bi omogočalo izigravanje določb ZKZ-UPB1 o vrstnem redu prednostnih upravičencev, saj bi se lahko prodajalec na ta način izognil vezanosti na svojo ponudbo v razmerju do določenega prednostnega upravičenca.
Glede na prehodno določbo prvega odstavka 191. člena ZGO-1 se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja presoja le, ali so izpolnjeni zahtevani pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja po določbah ZGO.
ZPP člen 5, 7, 39, 41, 41/2, 283, 286, 367, 377. ZOR člen 349, 372, 372/1, 372/2.
posojilna pogodba – dovoljenost revizije – glavna in postranske terjatve – vrednost spornega predmeta – kapitalizirane obresti – zavrženje revizije – načelo kontradiktornosti – stečaj nad neobstoječo osebo – samostojni podjetnik posameznik – pravne posledice izvedbe stečaja – zavarovanje posojila – zahtevek za izpolnitev zavarovane obveznosti - zastaranje – mesečna plačila obresti – ne ultra alterum tantum – časovne meje pravnomočnosti
Toženec se je strinjal z opravo naroka, hkrati pa ni podal dokaznih predlogov, čeprav je bil že v vabilu na narok in na samem naroku opozorjen po 286. členu ZPP. Z navedenim je bila tožencu dana možnost, da se izjavi o tožničinih zahtevkih in navedbah (5. člen ZPP), kar je celo storil, zato ne gre za kršitev načela kontradiktornosti postopka.
Zmotno opravljen stečajni postopek nad neobstoječo osebo, samostojnim podjetnikom, ki je bil predhodno izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov, nima pravnih posledic.
Upnik lahko kljub zavarovanju kredita terja plačilo dolga od dolžnika. Ob morebitnem poplačilu upnika pri zavarovalnici pa bi bila zavarovalnica tista, ki bi zoper dolžnika lahko uveljavljala regresno pravico.
Tožebenec bi triletni zastaralni rok (349. člen ZOR) za plačilo mesečnih zneskov obresti bi lahko uspešno uveljavljal le v primeru, če bi zatrjeval (in izkazal), da je bila njegova obveznost „razbita“ na posamezne občasne dajatve ali anuitete, pri katerih zastaranje teče za vsako posamezno dajatev od njene zapadlosti dalje (prvi in drugi odstavek 372. člena ZPP), saj navedeno pravilo ne velja za obročna odplačila in druge delne izpolnitve (drugi odstavek 372. člena ZOR).
Ker obdobje po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje ni zaobseženo v časovnih mejah pravnomočnosti, sodišče druge stopnje ob presojanju toženčeve pritožbe ni smelo poseči v odločitev sodišča prve stopnje glede zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska glavnice, ki na dan odločanja sodišča prve stopnje (22. 2. 2005) še niso dosegle glavnice.
ZUP (1986) člen 131, 255, 256, 257, 258. ZUP člen 270, 270/2.
obnova postopka – umik zahtevka
Zakon o splošnem upravnem postopku – ZUP (1986) nima izrecne določbe glede razpolaganja z zahtevkom v obnovljenem postopku. Pri presoji dopustnosti razpolaganja z zahtevkom v tej fazi postopka pa je treba izhajati iz narave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva. Iz določb 255. do 258. člena ZUP (1986) izhaja, da tvori obnovljeni postopek celoto s prejšnjim postopkom (oziroma tistim delom prejšnjega postopka, ki je ostal v veljavi) ter konkretni postopek vrača v procesno situacijo, ko še ni bila izdana dokončna odločba. V tem procesnem položaju pa lahko po mnenju Vrhovnega sodišča stranka še vedno razpolaga s svojo zahtevo oziroma zahtevki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005136
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 54.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba, s katero je predpisan preklic pogojne obsodbe, sodišča ne zavezuje, da obsojencu vselej odpusti kazen ali jo nadomesti z drugo ustrezno obveznostjo, določeno v zakonu, če spozna, da je obsojenec iz upravičenih razlogov ne more izpolniti.
ZDavP člen 44, 44/4, 89. ZDavP-1 člen 44. ZDavP-2 člen 10, 110/1.
denarna kazen za prekršek – prisilna izterjava – odpust davčnega dolga – davčna obveznost – druga obveznost, ki jo davčni organ le izterjuje
Denarna kazen za prekršek, ki je predmet obravnavanega postopka, ni davčna obveznost, ampak kazenska sankcija, o kateri v celoti, tako o njeni naložitvi kot spremembi (odpustu, omilitvi), odloča pristojni prekrškovni organ. Z vidika davčnega organa gre torej za drugo obveznost (v smislu četrtega odstavka 44. člena ZDavP), glede katerih je davčni organ pristojen le za izterjavo in bi zato z odpustom takšne obveznosti v postopku prisilne izterjave prekoračil svoje pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti – vsebinska povezanost tožbenih zahtevkov
Zgolj vsebinska povezanost dveh zahtevkov, ki se uveljavljata pred različnimi sodišči, sama po sebi ne predstavlja razloga za delegacijo in je zato Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
ZKP člen 8, 340, 340/2, 371, 371/1-3, 371/2, 424, 424/1. URS člen 29, 29-3.
pravica uporabe jezika v postopku - pravica do prevajanja - pravice obrambe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - branje zapisnikov o izpovedbah prič - soglasje strank za branje zapisnikov - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - načelo dispozitivnosti - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
Dolžnost sodišča, da zagotovi prevajanje, ne pomeni nujno, da se mora procesno dejanje prevajati v materni jezik procesnega udeleženca. Zadošča, da se prevaja v jezik, ki ga procesni udeleženec razume in ki mu omogoča ustrezno sodelovanje v postopku.
predlog za dopustitev revizije - odpoved pogodbe o zaposlitvi - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga
Ker za odločanje o dopustitvi revizije v primeru, ko je ta že po zakonu dovoljena, ni ne pravne podlage ne pravnega interesa pravdnih strank, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo kot nedovoljen.
predlog za dopustitev revizije - odpoved pogodbe o zaposlitvi - dovoljenost revizije - zavrženje predloga
Ker za odločanje o dopustitvi revizije v primeru, ko je ta že po zakonu dovoljena, ni ne pravne podlage ne pravnega interesa pravdnih strank, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.