predlog za dopustitev revizije – višina regresa za letni dopust - javni sektor - pomembno pravno vprašanje – pojem plače – pojem kolektivne pogodbe – vrednost spornega predmeta – zakonske zamudne obresti
V zvezi z vprašanjem, kaj pomeni pojem „plača“, je stališče Vrhovnega sodišča jasno.
O tem, da se v zakonu določen pojem „kolektivne pogodbe“ nanaša tako na kolektivne pogodbe dejavnosti kot podjetniške kolektivne pogodbe, in o razmerju med kolektivnimi pogodbami ter kolektivnimi pogodbami in zakonom, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče.
V zvezi z vprašanjem teka zakonskih zamudnih obresti revizije ni mogoče dopustiti (zato tudi predlogu za dopustitev ni mogoče ugoditi), ker gre za postransko terjatev, ki se pri vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede na določbo drugega odstavka 39. člena ZPP ne upošteva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS3004206
ZPP člen 367a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - zavrnitev predloga
Ker pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega in drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog zavrnilo.
zavrženje predloga - predlog za dopustitev revizije - uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja - dovoljenost revizije po zakonu
Tožnik je v tej zadevi uveljavljal pravice iz invalidskega zavarovanja. Po določbi 4. točke 32. člena ZDSS-1 je v tovrstnih sporih revizija vselej dovoljena, razen v izrecno navedenih primerih, ki pa v obravnavani zadevi ne pridejo v poštev.
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču - očitna pomota - zavrženje predloga
Po določbi osmega odstavka 112. člena ZPP bi se v primeru, ko je za tožečo stranko vložil predlog odvetnik, lahko štelo, da je pravočasen, četudi bi prispel prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti. Glede na to, da je bil predlog naslovljen na sodišče prve stopnje in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti ni mogoče govoriti.
dopuščena revizija - pogoji za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje
Vrhovno sodišče se je po primerjavi odločb sodišč nižjih stopenj prepričalo, da je sodišče druge stopnje v kritičnem delu, ki služi za izhodišče predlagateljevemu vprašanju (sodišče druge stopnje naj bi spremenilo dejansko podlago sodbe sodišča prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo), izhajalo iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in svoje sodbe ni utemeljilo na drugi dejanski podlagi. Ostala povzeta vprašanja so odvisna od prvega. Zaradi te odvisnosti revizijska sodba ne bi dala odgovora na nobeno od predlagateljevih vprašanj.
Vrhovno sodišče je revizijo zavrglo, ker je bil predlog za dopolnitev revizije zavrnjen in ker je vrednost spornega predmeta izpodbijane sodbe prenizek.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti
O utemeljenosti zavrnitve krajevne pristojnosti se je Vrhovno sodišče prepričalo šele po pregledu spisa, iz katerega izhaja, da je bil toženec, ki naj bi po tožbi plačal kot solidarni porok, sopodpisnik pogodbe med tožnico in glavnim dolžnikom, v kateri je bila dogovorjena krajevna pristojnosti (kreditna pogodba A 2).
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - pravna oseba brez pooblaščenca - prava neuka stranka - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- v kakšnem obsegu je sodišče v smislu 12. člena ZPP dolžno pravno osebo, ki nima pravnega pooblaščenca, poučiti o negativnih posledicah (po 286. in 286. a členu ZPP) prepozno vložene vloge,
- ali je v primeru pravne osebe, ki v postopku nima odvetnika oziroma pooblaščenca, pravica do pouka prava neuke stranke manjša, kot če bi šlo za fizično osebo brez pooblaščenca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje - spori zaradi plačilo začasnih in končne situacije
Eden od razlogov za delegacijo je, če je že v postopku odločanja po 67. členu ZPP izkazano razumno pričakovanje, da bo prišlo do združitve pravd in s tem do ugodnih učinkov, ki jih združitev prinaša. Po presoji Vrhovnega sodišča je predlog utemeljen zaradi tesne pravne povezanosti končne in začasnih situacij.