zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obseg preizkusa - obrazložitev kršitve - razlogi o odločilnih dejstvih - odločba o kazenski sankciji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora v zvezi z uveljavljanim razlogom bistvene kršitve določb kazenskega postopka navesti, o katerih konkretnih odločilnih dejstvih izpodbijana sodba sploh nima razlogov, glede katerih odločilnih dejstev so sodbeni razlogi v precejšnji meri s seboj v nasprotju in vsebino katerih listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku je sodišče v razlogih sodbe povzelo v nasprotju z njihovo dejansko vsebino ter na podlagi tega ugotavljalo odločilna dejstva.
zahteva za varstvo zakonitosti - predhodna odredba - domača sodna odločba - nalog za plačilo v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek za zavarovanje terjatve
Presoja pritožbenega sodišča, da zaradi razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter je bilo še odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku, ni mogoče govoriti o odločbi v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ, je materialnopravno zmotna. Dajatveni del oziroma nalog za plačilo ni bil razveljavljen, le pravnomočen ni postal, še vedno pa gre za sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej za odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ. Ker je bila izdana na podlagi menice, je izkazan tudi drugi pogoj za izdajo predhodne odredbe, saj gre v takem primeru glede na 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ za neizpodbitno izkazano nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - prekluzija - eventualna maksima - prevod listin v slovenski jezik
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko pritožbeno sodišče, potem ko je prvostopenjsko sodišče trditve tožnikov o obstoju in obsegu nepremoženjske škode štelo za zadostne, le-te opredeli kot pomanjkljive in tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti zavrne, ne da bi tožnikom omogočilo, da pomanjkljive navedbe dopolnijo,
- ali lahko materialnoprocesno vodstvo sodišče izvede tudi po prvem naroku, tako da lahko stranke tudi po njem v skladu z zahtevami sodišča brez sankcije prekluzije navajajo trditve in predlagajo dokaze,
- ali in kako sme pritožbeno sodišče sankcionirati ravnanje prvostopenjskega sodišča, ki je upoštevalo procesno ravnanje stranke (plačilo predujma za izvedenca, predložitev prevodov dokumentacije), katerega je ta opravila po izteku roka, ki ga je za to določilo sodišče, podaljšanja tega roka pa stranka ni predlagala,
- ali je dopustno sankcionirati ravnanje stranke, ki je opravila procesno dejanje po izteku roka, ki ga je za to določilo sodišče in katerega podaljšanja ni predlagala, vendar je sodišče na sankcije zaradi zamude tega roka ni opozorilo,
- ali ima pravico zahtevati, da se v slovenski jezik prevedejo hrvaške listine v spisu, stranka, ki je hrvaška (pravna) oseba (ima pa slovenskega odvetnika).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - sodnik pristojnega sodišča kot priča v postopku - sorodstveno razmerje med sodnico pristojnega sodišča in stranko v postopku
Ob upoštevanju narave pravdne zadeve in dejstva, da je glavna priča v zadevi zaposlena kot sodnica na sodišču, ki naj bi odločalo o tožbenem zahtevku njenega moža, zlasti, ker gre za majhno sodišče, je po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije podan tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - višina deleža na skupnem premoženju - imetništvo stanovanjske pravice
Ne glede na materialnopravno spornost stališča v izpodbijani sodbi, da imetništva stanovanjske pravice ni mogoče šteti kot oblike tožnikovega prispevka k ustvaritvi skupnega premoženja, je na podlagi dejanskih ugotovitev odločitev o tem, da tožniku ne gre večji delež od 30/100, pravilna.
Ob upoštevanju, da je bila mokrota na cestišču nepričakovana, da je tožnik do nje pripeljal v skladu s predpisi in da je nanjo odreagiral enako, kot bi odreagiral povprečno skrben in trezen voznik, je pravilen zaključek, da tožnikova alkoholiziranost ni bila vzrok prometne nesreče in da je do nje prišlo v posledici delovanja samostojnega in neodvisnega zunanjega vzroka - mokrote cestišča.
odločba o kazenski sankciji – varnostni ukrepi – prehodne določbe – pravna podlaga za obravnavo neprištevnih in bistveno zmanjšano prištevnih storilcev kaznivih dejanj – obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov – načelo zakonitosti
Zaenkrat tudi po uveljavitvi Zakona o duševnem zdravju še ni bil sprejet zakon, ki bi urejal ukrepe obveznega psihiatričnega zdravljenja neprištevnih in bistveno zmanjšano prištevnih storilcev kaznivih dejanj.
odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči mladoletni otrok - vožnja z motorjem - neizkušenost voznika - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca
Pomembno je, da je tožnica pristala na vožnjo kljub temu, da je vedela, da je voznik neizkušen in da ni nosila čelade, pri čemer je revidentka tudi pravilno opozorila, da je bila njena najhujša poškodba zlom stegnenice, ki ne more biti v nobeni vzročni zvezi z opustitvijo nošnje čelade. Sodišče druge stopnje je tako res zmotno uporabilo določbo 192. člena ZOR, saj je bila glede na navedene okoliščine pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da prispevek tožnice k nastanku škode znaša 30 %.
neupravičena pridobitev - nadomestitev koristi zaradi uporabe tuje stvari
Določba 219. člena ZOR o nadomestitvi koristi zaradi uporabe tuje stvari predpostavlja po eni strani obstoj prikrajšanja lastnika stvari zaradi njene neuporabe, po drugi strani pa okoriščenje tistega, ki je tujo stvar uporabil.
Določba 219. člena ZOR je uporabljiva tudi v zvezi s splošno določbo o neupravičeni obogatitvi (210. člen ZOR).
ZOR člen 177, 177/3. ZPP člen 41, 367, 367/2, 377.
odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo od nevarne stvari - nesreča pri delu – objektivna odgovornost – stopnja krivde – malomarnost – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Vprašanje stopnje krivde je pravno, ne pa dejansko vprašanje. Rutinska pomota ob zamenjavi stopalke kot vzrok za dodatno pospešitev vozila je v vzročni zvezi z napačno izbiro načina vožnje stroja po klančini, kar je povzročilo nevarno pospeševanje. Oboje pa je prispevalo k nastanku škode v tolikšni meri, da je prišlo do izenačitve stopnje odgovornosti obeh strank ob upoštevanju strožje objektivne odgovornosti tožene stranke zaradi izjemno težkih pogojev dela v večetažnem kamnolomu.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - odgovornost zdravstvene ustanove - odgovornost za delavca - krivdna odgovornost - transfuzija - okužba s hepatitisom C - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - zakonodajna protipravnost - vzročna zveza
Ob ugotovitvi, da je do okužbe pri tožniku prišlo v letih od 1977 do 1980, torej devet let pred tem, ko je bil virus hepatitisa C odkrit, je pravilna odločitev, da prvi toženki ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s strokovnimi merili in neskrbnosti. Glede na to, da je do okužbe prišlo najkasneje leta 1980, tudi ne more biti nobene vzročne zveze med tožnikovo škodo in zatrjevano zakonodajno protipravnostjo, ki naj bi jo zagrešila druga toženka, ker je uzakonila obvezno testiranje tri oziroma štiri leta po odkritju virusa, kar je bilo po mnenju tožnika prepozno.
Ugotovitev, da tožnik ni uspel s stopnjo prepričanja dokazati, da je do škodnega dogodka prišlo tako, kot je zatrjeval v tožbi, temelji na pravilni uporabi navedenega 215. člena ZPP in tudi ni obremenjena z nobeno postopkovno kršitvijo.
vrnitev zaplenjenega premoženja - ovire za vrnitev stvari v naravi - izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja - nesorazmerni stroški nadomestitve nepremičnine - vrtec
Zakon določa dve situaciji, kdaj je bistveno okrnjena možnost za opravljanje dejavnosti: kadar sporne nepremičnine ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino in kadar bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški. V tem delu zato ne gre za zahtevo, da morata biti izkazani obe situaciji ali pogoja kumulativno, saj za ugotovitev ovire zadostuje izkaz ene od obeh navedenih situacij.
Za odločitev o reviziji zadostuje že presoja, da bi bila nadomestitev nepremičnine, če bi se že našla ustrezna parcela za novo gradnjo ali stavba za prenovo, povezana z nesorazmernimi stroški. Revizijska graja je v tem delu očitno zgrešena, saj prezre pravilne razloge pritožbenega sodišča, da tudi upoštevanje (sicer neutemeljenega) ugovora v zvezi z dvema naknadno kupljenima parcelama za zagotovitev igrišča pri vrtcu ne pripelje do drugačnega rezultata.
dopustitev revizije – odškodninska odgovornost države – izbris iz registra stalnega prebivalstva - zastaranje odškodninske terjatve – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizijsko sodišče je ocenilo, da je od odločitve v tem primeru mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ekonomičnost in hitrost postopka - starost stranke v postopku
Izjemen ukrep določitve drugega sodišča namesto pristojnega v kasnejši fazi postopka, ko je pristojno sodišče zadevo v določeni fazi že obravnavalo, ne more biti skladen z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka.
OZ člen 152, 152/1, 153, 153/2. ZPP člen 41, 41/2, 339, 339/2-8, 339/2-14, 367, 367/2, 377.
odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - imetništvo nevarne stvari - izročitev stvari tretjemu - pojem nevarne stvari - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker je do zatrjevane škode prišlo v času, ko je bil transportni polž pod nadzorom tožnikovega delodajalca, (t.j. izvajalca del) in ne pod nadzorom toženkinega zavarovanca kot njegovega imetnika, je bila skrb za varne potek dela na tožnikovem delodajalcu in ne na toženkinem zavarovancu kot imetniku naprave.
Glede na to, da je bila tožnikovemu delodajalcu naprava zaupana v popravilo, tožnik pa ni zatrjeval, da bi bilo obratovanje stroja med izvajanjem sanacijskih del izven nadzora njegovega delodajalca, bi bila tudi v primeru, če bi šlo za nevarno stvar, odgovornost toženkinega zavarovanca kot imetnika stvari izključena na podlagi pravila iz prvega odstavka 152. člena OZ.