premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - višina deleža na skupnem premoženju - imetništvo stanovanjske pravice
Ne glede na materialnopravno spornost stališča v izpodbijani sodbi, da imetništva stanovanjske pravice ni mogoče šteti kot oblike tožnikovega prispevka k ustvaritvi skupnega premoženja, je na podlagi dejanskih ugotovitev odločitev o tem, da tožniku ne gre večji delež od 30/100, pravilna.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obseg preizkusa - obrazložitev kršitve - razlogi o odločilnih dejstvih - odločba o kazenski sankciji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora v zvezi z uveljavljanim razlogom bistvene kršitve določb kazenskega postopka navesti, o katerih konkretnih odločilnih dejstvih izpodbijana sodba sploh nima razlogov, glede katerih odločilnih dejstev so sodbeni razlogi v precejšnji meri s seboj v nasprotju in vsebino katerih listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku je sodišče v razlogih sodbe povzelo v nasprotju z njihovo dejansko vsebino ter na podlagi tega ugotavljalo odločilna dejstva.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - ovrženje zakonske domneve o enakih deležih zakoncev
Revizija se dopusti glede vprašanja, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se iz naslova višjih dohodkov enega od partnerjev ovrže zakonska domneva o enakih deležih oziroma kakšno težo je treba dati denarnim zmožnostim zakoncev pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju.
OZ člen 187. ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – odgovornost izvajalca del – delovna nesreča delavca podizvajalca – odškodnina – odstop od sodne prakse – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožena stranka kot odločilni razlog za dopustitev revizije navaja odstopanje od veljavne sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je enotna, da delavec izvajalca na gradbišču ni tretja oseba v smislu 187. člena OZ. Trditev tožene stranke pa ne drži, saj sta nižji sodišči v tej zadevi izrecno poudarili, da 187. člen OZ (ki določa, da naročitelj in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno tretjemu za škodo) ne pride v poštev, ker tožnik ni tretja oseba, ampak delavec podizvajalca. Ne gre torej za zatrjevano odstopanje od sodne prakse in ne za kršitev 187. člena OZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje s predsednikom pristojnega sodišča - dvom o nepristranskosti sodišča
Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz uradni zaznamek o zbranih obvestilih - hišna preiskava - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Obvestilo občanov, dano policiji na podlagi določbe drugega odstavka 148. člena ZKP, kot podlaga za presojo, ali so podani utemeljeni razlogi za sum, ki utemeljujejo odreditev hišne preiskave po prvem odstavku 214. člena ZKP, je dovoljen dokaz.
ZPP člen 7. OZ člen 350, 358. ZOR člen 371, 381. ZTLR člen 24, 25, 26, 28. SPZ člen 43.
darilna pogodba – izstavitev zemljiškoknjižne listine – dajatveni zahtevek – ugotovitveni zahtevek – zastaranje – splošni zastaralni rok – trditvena podlaga – priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – originarna pridobitev lastninske pravice
Tožničino zavzemanje za presojo tožbenega zahtevka na podlagi določb o gradnji na tujem svetu in določb o priposestvovanju ni utemeljeno. Glede obeh pravnih podlag pa je bistveno, da tožnica ni postavila ugotovitvenega tožbenega zahtevka, medtem ko po presoji revizijskega sodišča postavitev dajatvenega tožbenega zahtevka ne zadostuje za odločanje o tožbenem zahtevku na teh podlagah. V obeh primerih je namreč pridobitev lastninske pravice originarna. Lastninska pravica se ob izpolnitvi z zakonom določenih pogojev pridobi na podlagi samega zakona, brez vknjižbe v zemljiško knjigo. Zato je treba postaviti ustrezen (hkrati pa tudi nezastarljiv) ugotovitveni tožbeni zahtevek, medtem ko je odločba sodišča o takšnem zahtevku le deklaratorne narave.
Pri zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine se uveljavlja terjatev, ki je bila v času veljavnosti ZOR zastarljiva po njegovih splošnih določbah, in sicer je zanjo veljal splošni (petletni) zastaralni rok. Takšno stališče sta brez izjem sprejeli tudi pravna teorija in sodna praksa. Pri tem je neutemeljeno tudi tožničino sklicevanje na zadržanje zastaranja v razmerju tašče in snahe. 381. člen ZOR oziroma 358. člena OZ o zadržanju zastaranja terjatve med določenimi osebami določata izjeme od splošnega pravila, zato njuna ekstenzivna razlaga z uporabo analogije, za katero se zavzema tožnica, ni pravilna oziroma primerna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - tožba in nasprotna tožba na različnih sodiščih - ista pravno pomembna dejstva
Nasprotna tožba je med drugim tudi obrambno sredstvo toženca, ki mu je imanentno skupno obravnavanje s prej vloženo tožbo druge stranke. V obravnavanem primeru se obe zadevi nanašata na isto nepremičnino in situacijo, do katere je prišlo v zvezi z rekonstrukcijo ceste. Obe prvostopenjski sodišči menita, da je treba zadevi združiti, ker se bodo obravnavala ista pravno pomembna dejstva. Te okoliščine narekujejo prenos pristojnosti tudi v zadevi z nasprotno tožbo na Okrožno sodišče v Novem mestu, kjer se sedaj obravnava zadeva s tožbo, proti kateri je vložena nasprotna tožba.
sprememba tožbe - poprava nerazumljive vloge - pretrganje zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - vloga, vezana na rok
Tretji odstavek 108. člena ZPP se nanaša na vse vloge, ki so vezane na roke, tudi na tiste, s katerimi se pretrga zastaranje. Ker je torej tožnica vložila nerazumljivo vlogo o razširitvi tožbe na toženko in jo je nato popravljeno izročila sodišču v odrejenem roku, se pravočasnost te vloge (tudi glede zastaralnega roka) presoja glede na tisti dan, ko je bila prvič vložena.
To pomeni, da je bilo v skladu s 388. členom ZOR zastaranje pretrgano že z vložitvijo nerazumljive vloge, torej pred potekom triletnega zastaralnega roka za odškodninske terjatve iz 376. člena ZOR.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v nepremičnino po razpadu zakonske zveze – soglasje nekdanjega zakonca – delitev skupnega premoženja
V pravdah glede obsega in deležev na skupnem premoženju bistveno trajanje zakonske skupnosti, medtem ko enostranska vlaganja zakonca v skupno nepremičnino po razpadu dejanske skupnosti zakoncev nimajo stvarnopravnih (priznanje večjega deleža na nepremičnini), temveč le obligacijskopravne posledice (povrnitev vlaganj). Nenazadnje je v zadevi celo mogoče ugotoviti, da je tožnikova trditvena podlaga preveč pomanjkljiva, da bi bilo tožbenemu zahtevku mogoče ugoditi. Tudi morebitno vedenje toženke o tožnikovih vlaganjih oziroma njeno (konkludentno) soglasje za vlaganja po razpadu njune zakonske zveze, ki ga v reviziji zatrjuje tožnik, namreč ne pomeni, da je bilo dano soglasje za pridobitev večjega (so)lastninskega deleža na tej podlagi (obstoja tega drugega soglasja pa tožnik ni zatrjeval)
Na razlago izjave o pripoznavi zastarane obveznosti lahko v večji meri vplivajo interesi izjavitelja, ker izjava učinkuje (vsaj) od trenutka, ko je prispela k naslovniku, pa so ti interesi lahko upoštevni le v mejah, ki jih omogoča razlaga zapisa izjave, in ob upoštevanju okoliščin ob podaji izjave.
ZPP člen 40, 367, 367/2, 367/3. ZPP-D člen 130, 130/1.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela sodbe ne presega revizijskega praga za dovoljenost revizije po samem zakonu in ker revizija ni bila dopuščena, jo je bilo treba kot nedovoljeno zavreči.
Ker tožnik ni dokazal trditev o nedopustnem ravnanju policistov, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za povrnitev škode, ki izvira iz spornega razmerja, pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005186
ZKP člen 299, 299/2, 371, 371/2, 420, 483, 483/2, 487. URS člen 29, 29-3.
zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo, izdano v kazenskem postopku proti mladoletniku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - nepravilna uporaba vzgojnega ukrepa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ustavna pravica do izvajanja dokazov (tretja alinea 29. člena Ustave) pomeni pravico obrambe, da predlaga izvedbo dokazov in na drugi strani dolžnost sodišča, da se do teh določno opredeli, bodisi tako, da izvede dokaz, če se z njim strinja, ali tako, da ga obrazloženo zavrne.
Revizija ni dovoljena, ker tožnik ni navedel vrednosti spornega predmeta za vsakega od obeh zahtevkov, ki temeljita na različnih pravnih in dejanskih podlagah.
Razveljavitev darilne pogodbe je mogoče zahtevati na podlagi določb ZOR o izpodbojnosti pogodb (111. do 117. člen ZOR). Tožnica pa ni navedla nobenega dejstva, ki bi pomenil razlog za razveljavitev pogodbe. Okoliščine, ki so nastale po tem, ko je bila pogodba sklenjena (v tem primeru razveza zakonske zveze med darovalko in obdarjencem), na veljaven nastanek pogodbe nimajo vpliva. Zato zaradi njih prizadeta stranka ne more zahtevati razveljavitve pogodbe.
V tej zadevi ni mogoče uporabiti 84. člena ZZZDR, saj tožnica v pravdnem postopku ni zahtevala vrnitve darila temveč razveljavitev darilne pogodbe.
družbena pogodba - vrnitev vrednosti vložka v skupni podvig - odškodninska odgovornost družbenikov - sklepčnost tožbe
Po pravilih o družbeni pogodbi družbenik niti ob izstopu iz družbe niti ob prenehanju družbe ne more zahtevati povrnitve tega, kar je v družbo vložil, tak zahtevek pa ne izhaja niti iz dogovora strank.
ZKP člen 364, 371, 371/1-3, 395, 395/1, 506, 506/2, 506/3.
načelo kontradiktornosti - obrazložitev - pravica do izjave - presoja navedb pritožbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - opravičen izostanek - poizvedbeni postopek - narok za preklic pogojne obsodbe - navzočnost na naroku
Poizvedbeni postopek ni obvezna faza postopka za preklic pogojne obsodbe in tudi obdolženčeva navzočnost na naroku za preklic pogojne obsodbe ni pogoj za izvedbo tega postopka.
dopustitev revizije – odškodninska odgovornost države – izbris iz registra stalnega prebivalstva - zastaranje odškodninske terjatve – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizijsko sodišče je ocenilo, da je od odločitve v tem primeru mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ekonomičnost in hitrost postopka - starost stranke v postopku
Izjemen ukrep določitve drugega sodišča namesto pristojnega v kasnejši fazi postopka, ko je pristojno sodišče zadevo v določeni fazi že obravnavalo, ne more biti skladen z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka.