stvarna pristojnost - delegacija pristojnosti - pogodbeno razmerje sodišča s toženo stranko
Pogodbeno razmerje med sodiščem in toženo stranko predstavlja tehten razlog, da o tožbenem zahtevku zoper toženo stranko ne odloča sodišče, s katerim je ta stranka v pogodbenem razmerju.
dovoljenost revizije - zastopanje stranke - zakoniti zastopnik - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Tožena stranka je vložila revizijo po zakoniti zastopnici, ki ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Taka revizija ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja
Z izrekom stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu storilcu, ki ni imel vozniškega dovoljenja za B kategorijo, je sodišče v izpodbijani sodbi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in kršilo določbo drugega odstavka 22. člena Zakona o prekrških.
plačilo razlike v plači - dokončnost razporeditve na delovno mesto - arbitraža
Ker v ločenem sporu sodišče sklepov o razporeditvi na drugo delovno mesto ni presojalo zaradi dogovora o arbitražnem reševanju sporov iz tožničine takratne pogodbe zaposlitve, arbitraža pa o teh sklepih tudi po navedbah tožnice ni odločala, sta postala navedena sklepa najkasneje po poteku 60-dnevnega roka iz četrtega odstavka 205. člena ZDR pravnomočna. Ker navedena razporeditvena sklepa nista bila predmet tega delovnega spora, ju je sodišče utemeljeno upoštevalo kot pravno podlago tožničine razporeditve na delovno mesto, če bi v spornem obdobju delala.
vožnja pod vplivom alkohola - bistvena kršitev določb postopka - prepoved reformatio in peius - začetek teka roka - kršitev materialnih določb zakona - identiteta med sodbo in obdolžilnim predlogom - pravna opredelitev prekrška - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - povzročitev prometne nesreče - prednost na križišču - odločanje višjega sodišča - rok za pridobitev novega vozniškega dovoljenja
Prepoved reformatio in peius je kršena tudi, če prvostopenjsko sodišče, ki znova odloča o isti stvari, v kateri je drugostopenjsko sodišče na obdolženčevo pritožbo razveljavilo predhodno sodbo o prekršku, izreče sankcijo, ki obdolžencu v prvi (razveljavljeni) sodbi ni bila izrečena.
Osmi odstavek 135. člena ZVCP-1 določa kvalificirano obliko (sestavljenega) prekrška za strožje kaznovanje voznikov, ki vozijo v vinjenem stanju in pri tem povzročijo prometno nesrečo.
povrnitev škode - škoda, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom - škoda delodajalca - prometna nesreča - odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninske odgovornosti - zavrnitev tožbenega zahtevka
Ker morajo biti za obstoj odškodninske obveznosti (kumulativno) podani vsi štirje elementi te obveznosti, že izključitev enega od teh omogoča presojo, da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen.
URS člen 49, 73. ZOR člen 12, 15, 103. ZDR člen 7.
kršitev konkurenčne klavzule - plačilo kazni - enaka vrednost vzajemnih dajatev - ničnost
Razmerje med kaznijo, ki bi jo bil v primeru kršitve konkurenčne klavzule dolžan plačati toženec, in denarnim nadomestilom, ki bi ga bila za spoštovanje konkurenčne klavzule dolžna plačati tožnica, je štiri proti ena, oziroma je obveznost toženca, kot ekonomsko in socialno šibkejšega partnerja v delovnem razmerju, kar štirikrat večja kot obveznost tožnice. Očitno neenakomerna obremenitev strank ni v skladu s prvim odstavkom 15. člena ZOR oziroma načelom enake vrednosti dajatev in 12. členom ZOR oziroma načelom vestnosti in poštenja.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja
Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja je mogoče izreči samo za dovoljenje, ki ga je storilec imel v trenutku storitve prekrška.
Dejstvo, da je v izreku sklepa disciplinske komisije navedena le pravna opredelitev disciplinskih kršitev, dejanska opredelitev kršitev pa je podrobno opredeljena v obrazložitvi, ne pomeni takšne napake, zaradi katere bi bil disciplinski sklep nezakonit.
Ugotovitev obstoja kvalifikatornih okoliščin sodi med dejanske ugotovitve. Revizijsko sodišče je zato vezano na ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jo sprejema tudi sodišče druge stopnje, da bi zaradi tožničine odklonitve dela oziroma opustitve delovnih obveznosti, lahko prišlo do bistvene motnje v delovnem procesu, če tega dela ne bi opravil drug delavec.
delovno razmerje za določen čas - povečan obseg dela - predvideno zmanjšanje obsega dela - transformacija v delovno razmerje za nedoločen čas
Delo, ki ga je opravljala tožnica, je bilo stalno delo in ni šlo za povečan obseg dela. Uvedba novih plačilnih strojev se ne more šteti za razlog začasno povečanega dela, temveč predvideno bodoče zmanjšanje obsega dela, kar pa ni razlog iz 17. člena ZDR/90.
ZPSV člen 3, 6. ZDoh- člen 15, 16. ZDavP člen 130, 223.
odpravnina ob upokojitvi - bruto ali neto znesek - plačilo davkov in prispevkov
Ob pravilni uporabi zakonskih določb je bil delodajalec tisti, ki je moral ob izplačilu odpravnine v primeru upokojitve za tožnico obračunati davke in prispevke in jih v predpisanih rokih tudi plačati. Izhodišče za ta obračun je bil glede na tožničino pogodbo o zaposlitvi seštevek njenih bruto plač. Stranki bi morali v pogodbi izrecno določiti, da tako dobljen znesek predstavlja čisto izplačilo tožnici oziroma, da mora tožena stranka ta znesek še posebej obrutiti in za tožnico obračunati in plačati še posebej tudi davke in prispevke.
ZDR člen 8, 20. ZSDU člen 94. ZDSS-1 člen 6. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (1996) člen 58.
kolektivni delovni spor - presoja zakonitosti splošnega akta delodajalca - sindikat
Delodajalec je tisti, ki avtonomno odloča kako bo opravljal izbrano dejavnost, ter kakšne in koliko delavcev bo zaposlil glede na zahteve in potrebe delovnega procesa. Zakon mu pri tem nalaga le obveznost, da s splošnim aktom (torej abstraktno in vnaprej) določi pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu.
ZP-1-UPB3 člen 62, 62-2, 65, 65/8. URS člen 22, 29.
zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - opis prekrška
Storilcu prekrška mora biti omogočeno, da se izjavi o dokaznem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj.
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (1996) člen 7.
poveljnik - dodatek za vodenje - vodja notranje organizacijske enote - višji upravni delavec - višina dodatka - načelo enakega obravnavanja
Ob izostanku ustreznih kriterijev oziroma meril za presojo o tem, zakaj je tožena stranka za posamezna konkretno primerljiva delovna mesta oziroma dolžnosti v formaciji, ki vključujejo vodenje notranje organizacijske enote, določila dodatek za vodenje, za druge dolžnosti pa ne, in z upoštevanjem načela enakega obravnavanja, sta sodišči druge in prve stopnje utemeljeno presodili, da tožniku dodatek pripada - kljub temu, če v formaciji ni določen.
ZDR člen 83, 88, 88/1, 88/1-2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zagovor
Odnosi med delavcem in delodajalcem bi morali biti porušeni do te mere, da bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Zgolj trditve, da se je tožena stranka obnašala arogantno in negativno, ne upravičujejo uporabe te izjeme.
Možnost zagovora mora biti zagotovljena pred odpovedjo, saj je bistvo pravice do zagovora v zagotovitvi možnosti sodelovanja in vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - vsebina zahteve za sodno varstvo - smiselna uporaba ZUP - pravica do pritožbe
Sodišča ne zavezuje določba prvega odstavka 58. člena Zakona o prekrških, ki glede vlog napotuje na smiselno uporabo določil zakona o splošnem upravnem postopku, niti sodišču kot pritožbenemu organu dolžnosti preizkusa popolnosti vložene zahteve za sodno varstvo ter pozivanja obdolženca na njeno dopolnitev izrecno ne nalaga nobena druga določba Zakona o prekrških.
postopek o prekršku - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev
Zahtevo za varstvo zakonitosti v postopku o prekršku lahko vloži državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje, ne pa tudi storilec prekrška.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - koluzijska nevarnost - vplivanje na priče
Priporni razlog koluzijske nevarnosti je podan, če je izkazano konkretno ravnanje obdolženca, ki kaže na možnost vplivanja na priče, udeležence ali prikrivalce.
ZUP člen 68, 101, 101/2. ZP-1-UPB3 člen 57, 57b, 58. ZKP člen 88.
postopek o prekršku - ugovor zoper plačilni nalog - rok za vložitev - smiselna uporaba ZUP - roki - štetje rokov - iztek roka
Če se rok za vložitev ugovora izteče na soboto, je za ugotavljanje izpolnitve pogojev za prenos izteka roka na ponedeljek treba ugotoviti, ali prekrškovni organ na ta dan dela ali ne.
ZPIZ-1 člen 91, 93, 101. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izrek sodbe - delna invalidska pokojnina - pravica do premestitve - delo s krajšim delovnim časom - dolžnosti in postopki delodajalca v zvezi z zagotovitvijo pravic delovnega invalida - pridobitev pravice - izplačevanje delne invalidske pokojnine - invalid III. kategorije invalidnosti
Ker je dolžnost zagotovitve pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega za delodajalca predpisana že v samem zakonu, sodišču v izreku sodbe ni bilo potrebno delodajalcu dodatno nalagati te obveznosti, oziroma izrek sodbe, v katerem delodajalcu ta dolžnost ni naložena, ni obremenjen s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedena zakonsko določena dolžnost delodajalca pa tudi sicer zanj predstavlja le načelno obveznost. V posameznem primeru se namreč lahko zgodi, da delodajalec ne bo mogel zagotoviti delavcu z dokončno odločbo priznanih pravic na podlagi III. (ali II.) kategorije invalidnosti in bi mu zato lahko ob pogojih iz 102. in 103. člena ZPIZ-1 odpovedal pogodbo o zaposlitvi.
Določili 91. in 93. člena ZPIZ-1 se med seboj ne izključujeta.
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine, ki je vezano na izpolnitev pogojev za pridobitev pravice, je treba ločiti od upravičenja do začetka izplačevanja denarnih dajatev.