redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - pravočasnost odpovedi - sodelovanje sindikata - diskriminacija - veroizpoved
Iz četrtega odstavka 125. člena ZDR-1 ne izhaja, da je treba odpoved podati že takoj - torej isti dan, ko delodajalec ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, oziroma najkasneje ob poteku poskusnega dela, za kar se zavzema tožnica. Odpoved pa je kljub temu treba podati v nekem razumnem času od ugotovitve neuspešno opravljenega dela oziroma ne veliko kasneje od te ugotovitve.
Tožeča stranka je navedla, da je bil z vsemi posli, ki so predmet tega postopka, seznanjen in jih je odobril oziroma jih je celo sam zahteval in želel skleniti trenutni dejanski poslovodja in lastnik tožene stranke C. C. Tožena stranka je te navedbe prerekala. Ker gre za negativno dejstvo, dokazovanja tega dejstva ni mogoče naložiti toženi stranki, temveč tožeči stranki, ki zatrjuje pozitivno dejstvo (védenje o poslih). Tožeča stranka pa zaslišanja C. C. ni predlagala, zato je pravilen zaključek, da tega dejstva tožeča stranka ni uspela dokazati, pri čemer je bilo glede tega na njej dokazno breme.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 12, 12/2.
evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - varščina - oprostitev plačila varščine - okoliščine konkretnega primera - višina varščine - ugovor nesorazmernosti
Uredba loči primere, ko upnik še ni pridobil sodne odločbe (oziroma sodne poravnave ali javne listine) ter primere, ko je upnik izvršilni naslov že pridobil. Varščina v prvem primeru, kakršen je tudi ta postopek, je nujen pogoj za izdajo naloga za zamrznitev. Izjema je mogoča le ob ugotovitvi sodišča, da glede na okoliščine primera zagotovitev varščine ni primerna. Da bi take izjemne okoliščine zatrjevala v predlogu za izdajo naloga za zamrznitev, tožeča stranka v pritožbi ne trdi. Tožeča stranka je imela v predlogu za izdajo naloga za zamrznitev možnost utemeljiti razloge za oprostitev zagotovitve varščine.
Ker tožeča stranka v predlogu ni navedla nobenih podatkov, ki bi jih sodišče prve stopnje pri določitvi višine varščine lahko upoštevalo, so pritožbene trditve, da je varščina določena v nesorazmerno visokem znesku, neutemeljene.
priposestovanje - priposestvovanje lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - geodetske storitve
Toženca vse do leta 2021, ko sta naročila geodetske meritve, dejansko sploh nista vedela, da sta zemljiškoknjižna lastnika parcele, ki jo je vsa leta obdeloval tožnik oziroma njegovi pravni predniki, zato nimata prednosti pred originalno, to je s priposestvovanjem, pridobljeno lastninsko pravico tožnika (20. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).
ZPP člen 277, 277/1, 318, 318/4, 339, 339/2-7, 350, 350/2.
zamudna sodba - preizkus zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neizpolnjevanje zakonskih pogojev - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pravočasen odgovor na tožbo - ugotovitev pravočasnosti vložitve odgovora na tožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Višje sodišče je v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je izpolnjen pogoj, ki ga za izdajo zamudne sodbe zahteva 318. člen ZPP, in sicer, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30 dneh od njene vročitve (prvi odstavek 277. člena ZPP). Upoštevajoč navedeno višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izdalo zamudno sodbo v nasprotju s 318. členom ZPP in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (7. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - delitev bilančnega dobička - zadržanje bilančnega dobička - izpodbijanje sklepa skupščine - nujnost zadržanja bilančnega dobička
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da se taka pogodbena zaveza upniku ne more postaviti nad zakonsko pravico družbenika do udeležbe na dobičku. Tudi višje sodišče se strinja, da pogodbena zaveza kot taka ne predstavlja nujnosti sama po sebi. Pritožnica pri tem ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni dokazala takih okoliščin, da bi bilo (po presoji dobrega gospodarstvenika) nujno prav zadržanje tega dela dobička.
gospodarski spor majhne vrednosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse - napačno poimenovanje vloge - obravnava vloge glede na njeno vsebino - vsebina vloge - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora
Tožena stranka je vložila vlogo, z naslovom "Predlog za oprostitev plačila sodne takse", v njej pa je navedla le, da taksna obveznost ni nastala, taksa je napačno odmerjena in je podan ugovor. Takšna utemeljitev vloge pa se sklada z zakonskim besedilom prvega odstavka 34.a člena ZST-1. Ta določa, da je zoper plačilni nalog dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ker sodišče obravnava vlogo glede na njeno vsebino in ne naslov, jo je pravilno obravnavalo kot ugovor zoper plačilni nalog in ga zavrglo zaradi prekoračitve osemdnevnega roka.
ZNP-1 člen 203. EZ-1 člen 473, 473/5. ZUreP-1 člen 53, 53/3.
postopek za omejitev lastninske pravice - izkazana javna korist - sodni depozit - pogoji za sodni depozit - delna izpolnitev
Ob odločanju o dovolitvi sodnega pologa sodišče ne presoja, ali položeni znesek predstavlja pravično oziroma zadostno odmeno, ki bi služnostnemu zavezancu predstavljala restitucijo. Vprašanje odškodnine med predlagateljem in nasprotnim udeležencem s položitvijo depozita ni rešeno, če nasprotni udeleženec deponiranih sredstev ponujene odškodnine ne sprejme kot dokončne in se ne odpove uveljavljanju preostale odškodnine. Sodni depozit je samo ena od zakonsko predvidenih predpostavk, da se upravni postopek za omejitev lastninske pravice (razlastitev) izvede kot nujen, ne pomeni pa, da je razlastitveni upravičenec, ko položi enostransko določeno višino odškodnine, prost plačila odškodnine nasprotnemu udeležencu zaradi ustanovljene služnosti. Polog se upošteva kot delna izpolnitev še nedoločene odškodnine. Če med predlagateljem in udeležencem sporazum o višini odškodnine ne bo dosežen, bo o odmeri odškodnine odločeno v nepravdnem postopku za določitev odškodnine.
ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064683
OZ člen 168, 179, 243, 949, 953. Odvetniška tarifa (2015) člen 1, 1/1.
plačilo zavarovalnine - pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus) - kasko avtomobilsko zavarovanje - premoženjska škoda - poškodba vozila - višina materialne škode - ocena škode - odmera po cenah ob izdaji sodne odločbe - nepremoženjska škoda - telesne poškodbe - nateg vratnih mišic - strah - odmera nepremoženjske škode - zavarovalni pogoji - škoda, ki je krita z zavarovanjem - izključitev zavarovalnega kritja - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - odmera pravične odškodnine - odvetniški stroški - nagrada za narok v ponovljenem postopku - prvi narok za glavno obravnavo
Določilo drugega odstavka 168. člena OZ, na katerega se sklicuje v obrazložitvi sodišče prve stopnje, je namenjeno predvsem varovanju koristi oškodovanca, da ta ne bi bil prikrajšan zaradi padca vrednosti denarja od trenutka zapadlosti odškodninske obveznosti do trenutka, ko mu je prisojena odškodnina pred sodiščem prve stopnje. Da bi bile cene za popravilo avtomobila pred 11-timi leti višje, tožnik niti ne navaja niti ne predloži dokazov, da je avto popravil. Zato pritožbeno sodišče nima nikakršnih pomislekov, da je odškodnina za škodo na avtomobilu pravilno odmerjena po cenah ob izdaji sodne odločbe.
Odmerjena odškodnina v višini 1.000,00 EUR iz naslova nepremoženjske škode za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je primerna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00064143
ZPP člen 81. ZFPPIPP člen 261, 296, 296/1. ZST-1 člen 15, 15/2.
stranke v postopku - RS kot stranka v postopku - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - terjatev iz naslova plačila sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - trditveno in dokazno breme
V tem postopku je kot tožena stranka sodelovala Republika Slovenija (pravilno zastopana po državnem odvetništvu), zoper njo se tudi glasi sodba. Res je v tožbi navedeno, da naj bi bila tožena stranka Republika Slovenija, Okrajno sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 5, 1000 Ljubljana. Vendar pa lahko napako, storjeno v tožbi, s pravilno navedbo svojega naziva popravi tudi tožena stranka, kar se je v zadevi tudi zgodilo. Dejstvo, da je bilo (v postopku osebnega stečaja) tudi navedeno Okrajno sodišče v Ljubljani, pa pri stranki, kot je Republika Slovenija, ki ima edina procesno in pravdno sposobnost, po ustaljeni sodni praksi pomeni le, da je s tem označeno, iz katerega razmerja izhaja terjatev, ki jo sicer uveljavlja Republika Slovenija ali proti kateri se uveljavlja določena terjatev.
ZDR-1 člen 162, 162/1, 162/2, 162/3, 163, 163/1, 164. KPtoupd člen 83, 83/3.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - začasna nezmožnost za delo - solidarnostna pomoč
Zgolj poziv nadrejenih tožnici v začetku septembra 2019 naj gre na dopust, ne spremeni okoliščine, da tožnica prav zaradi nepričakovanega 8-urnega bolniškega staleža, ki ga je nastopila z dnem 23. 9. 2019, ni mogla izkoristiti celotnega preostalega letnega dopusta za leto 2019, saj ga v obdobju od 12. 8. do 22. 9. 2019 ni bila dolžna izkoristiti.
Namen solidarnostne pomoči zaradi daljšega bolniškega staleža po tretjem odstavku 83. člena KPtoupd je pomoč delavcu, ki ima v času daljšega bolniškega staleža bistveno povečane stroške zdravljenja, iz česar smiselno izhaja, da so mišljeni stroški zdravljenja, ki so nastali prav v času najmanj petmesečne nepretrgane bolniške odsotnosti z dela.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/1, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neizvedba zagovora - neupravičen izostanek z dela - obvestilna dolžnost - višina denarnega povračila
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da razlogi za neizvedbo zagovora, ki jih je navajala toženka (da se tožnik ni javljal na klice, da je verjetno odšel domov na Kosovo, da ga ni bilo na delo 21. 12. 2021 brez, da bi javil zakaj, ni podpisal izjave o manjkajočih urah, 3. 1. 2022 naj bi povedal, da ne želi več delati, ni dostavil potrdila o oddaji vloge za podaljšanje delovnega dovoljenja, da je bil nezadovoljen in govoril, da ne bo več delal pri toženki, ker plača ni zadostovala za veljavno delovno dovoljenje), ne zadostujejo za opustitev obveznosti iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1.
V sodni praksi še ni razrešeno vprašanje, ali ničnostna sankcija za pravne posle iz tretjega odstavka 93. člena GZ velja za vse nedovoljene gradnje ali le za tiste, glede katerih je izrečen inšpekcijski ukrep. Za presojo verjetne izkazanosti terjatve kot ene od predpostavk za izdajo začasne odredbe se o tej dilemi ni treba izreči. Zadostuje namreč, da je verjetno izkazana terjatev iz podredno postavljenega zahtevka.
Nevarnost lahko izkazuje vsako dolžnikovo ravnanje, ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežitev izvršbe, ne glede na to, ali je dolžnikov cilj prav to. Po tem stališču ni odločilen namen dolžnikovega ravnanja; zadostuje dolžnikovo delovanje, ki ima negativen vpliv na uveljavitev terjatve
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00065696
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - neznatna škoda - pravni standard neznatne škode - hipoteka na nepremičnini - pomanjkljive trditve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena
V sodni praksi je namreč uveljavljeno enotno stališče, da je vsak poseg v lastninsko pravico za lastnika škodljiv. Tudi zgolj nadaljnje dejstvo, da so nepremičnine, ki so zaobsežene z začasno odredbo, že obremenjene, po mnenju sodišča druge stopnje, ne zadostuje za zaključek, da je pravni standard neznatne škode, izpolnjen.
DZ člen 141, 141/1, 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZPP člen 410.
spori iz družinskega razmerja - začasna sodna poravnava - predlog za izdajo začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - pravica do stikov - obseg in način izvajanja stikov - varstvo koristi otroka - bistveni vpliv na razvoj otroka - razgovor na centru - strokovna ocena - slika iz družinskega življenja - upoštevanje (ugotavljanje) otrokovih želja - dokaz s sodnim izvedencem - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje v času izdaje odločbe - navajanje novih dejstev v pritožbi
Ko pritožbeno sodišče presoja utemeljenost pritožbe, mora izhajati iz dejanskega stanja, kakršno je bilo v času izdaje izpodbijane odločbe, zato na pritožbene navedbe o tem, kaj se je zgodilo po izdaji izpodbijanega sklepa ne bo odgovarjalo.
Ogrožena bi otroka bila, če z nasprotno udeleženko stikov ne bi imela, ne pa, če se stiki, ki se že izvajajo, razširijo. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stikov z otrokom.
Dejstvo, da sodišče ni odločilo točno tako, kot bi želela otroka, ne pomeni, da je njuno mnenje prezrlo. Pri odločitvi je pravilno upoštevalo ne le njuno mnenje, pač pa mnenje izvedenke glede njunih želja.
Da je vsaka objava slike otroka v nasprotju z njegovo koristjo, ne drži. Ogroženost otrok zaradi objav njunih slik na družabnih omrežjih tako ni izkazana s stopnjo verjetnosti.
ugovor krajevne pristojnosti - splošna krajevna pristojnost - stalno prebivališče toženca
V obravnavanem postopku je sodišče prve stopnje presodilo, da je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je toženka podala v odgovoru na tožbo utemeljen, pri čemer je postopalo skladno z določbo prvega odstavka 22. člena ZPP.
ločitvena pravica - pridobitev ločitvene pravice - pridobitev zastavne pravice - davčna izvršba
Tožena stranka z rubežem terjatve v postopku davčne izvršbe ni pridobila zastavne pravice na zarubljenih terjatvah, s tem pa tudi ni pridobila ločitvene pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00065175
KZ-1 člen 11, 12, 13, 14, 25, 45, 240/1, 240/2, 245, 245/1, 245/3. ZKP člen 18, 105,. ZGD člen 263, 515.
stvarna pristojnost - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje pranja denarja - univerzalno pravno nasledstvo družbe - premoženjskopravni zahtevek
O skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika, ki ga korporacijska zakonodaja opredeljuje v prvem odstavku člena 263 ZGD-1, se je izrekla že sodna praksa, iz katere izhaja, da je sklicevanje na to določbo in s tem povezano vsebinsko opredelitev obsojenčevega pričakovanega, vendar pa v posledici storitve kaznivega dejanja neizpolnjenega ravnanja dopustno, če je za tem tudi sam pomen te določbe glede protipravnosti ravnanja odločevalca ustrezno obrazložen.
Iz obstoječe sodne prakse in strokovne literature namreč jasno izhaja, da je premoženje družbe v pravnem smislu zbirni pojem premoženjskih pravic, vrednostnih papirjev in pravic intelektualne lastnine. Navedeno pomeni, da je v primeru zlorabe položaja vedno oškodovana družba, kot gospodarski subjekt. Iz teh razlogov je potrebno ločiti premoženje družbe in družbenikov (lastnikov) in da je premoženje družbe, ne glede na razmerje družbenikov do družbe, torej njihovo lastništvo (celo v enoosebnih družbah) tuje premoženje, ki terja od poslovodje poslovno zvestobo ne glede na morebitni lastniški delež poslovodje v tej isti družbi.
Pranje denarja je tisto ravnanje storilca, ki omogoči, da prejemnik nezakonite koristi prikrije njen pravi izvor, vsakršna razpolaganja z denarjem nezakonitega izvora pa samo po sebi prispeva k nadaljnjemu zakritju izvora denarja, saj zabriše za njim sledi. Povedano pomeni, da tudi storilec kaznivega dejanja pranja denarja ne more zadržati koristi, ki jo pridobi s takšnim ravnanjem.