Dokaznim zaključkom, ki jih je sodišče prve stopnje napravilo na podlagi izvedenih dokazov, pritožba utemeljeno očita kršitev 8. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Določba citiranega 8. člena vsebuje metodološki napotek za oblikovanje dokazne ocene, bistveno pa je kršena, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej kadar ne ustreza standardu vestnosti in skrbnosti ter ni analitično sintetična.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065892
KZ-1 člen 50, 51, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - hudodelska združba - nevarnost za življenje in zdravje - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - omilitev kazni
Iz navedenega opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obtoženec storil dve izvršitveni obliki kvalificiranega kaznivega dejanja po šestem odstavku 308. člena KZ-1. Glede kaznivih dejanj storjenih v hudodelski združbi je treba omeniti Protokol proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki ga je Republika Slovenija ratificirala in je bil objavljen v Uradnem listu RS 48/2004 z dne 30.4. 2004. Namen tega protokola je preprečevanje in zatiranje tihotapljenja migrantov, ki se jim daje status žrtve, oziroma oškodovanca. Iz navedenega protokola izhaja, da je obravnavanemu kaznivemu dejanju dana velika teža, če je storjeno v okviru hudodelske združbe zaradi zaslužka in je resna nevarnost za prizadete migrante. Vse navedeno kaže, da je zakonodajalec pri predpisovanju kazni sledil zgoraj navedenemu protokolu in ni mogoče trditi, da je predpisana kazen nesorazmerna ter da je tako visoka kazen protiustavna. Primerjava obravnavanega kaznivega dejanja, ki jo je opravil pritožnik v pritožbi ni točna, saj npr. KZ-1 za kaznivo dejanje tihotapstva po četrtem odstavku 250. člena KZ-1, ko gre za tihotapljenje in prenašanje blaga, tudi predpisuje kazen zapora od treh do petnajstih let in denarno kazen. V obravnavanem primeru gre dejansko za tihotapljenje ljudi. Zaščitena dobrina pri tem kaznivem dejanju ni le javni red in mir, ampak tudi varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami, v katerih poteka spravljanje ljudi čez mejo, ki je običajno v zelo nevarnih okoliščinah, saj se storilci bojijo odkritja organov pregona.
ZDR-1 člen 136, 136/2. OZ člen 311, 316. ZIZ člen 102.
terjatev iz delovnega razmerja - pogoji za pobot - soglasje delavca - likvidnost terjatve - omejitev izvršbe - pritožbene novote
ZDR-1 s tem v drugem odstavku 136. člena zaradi varstva delavca kot šibkejše stranke delovnega razmerja zahteva pogoj pisnega soglasja delavca. To pa ne pomeni, da se v primeru pisnega soglasja delavca izpolnjevanje drugih pogojev za pobot ne ugotavlja, kar se predvsem nanaša na likvidnost terjatve. Če je nelikvidnost terjatve (neobstoj, sodišče prve stopnje uporablja izraza izkazanost in zapadlost) očitna, do pobota ne more priti.
izgubljeni zaslužek - prispevki za socialno varnost - bruto ali neto znesek
Prvostopno sodišče je v odločitvi, glede na izrek pod točko II, pritrdilo tožeči stranki v njenih trditvah o izpadu dohodka in višini izpada, temelječih na plačilnih listah in izjavi delodajalca, ter toženi stranki naložilo plačilo zneska 3.027,65 EUR bruto, z obveznostjo, da od tega zneska odvede pripadajoče davke in prispevke ter tožeči stranki izplača neto znesek.
V razlogih izpodbijane sodbe je sprejeto odločitev glede obsega izplačila tožniku v neto znesku tudi obrazložilo. Vendar obrazložitev zajema (sicer pravilne) razloge le glede tožničine obveznosti plačila davkov od bruto zneska po Zakonu o dohodnini (Zdoh-2; čl. 127)6, ne vsebuje pa nobenih razlogov glede obveznosti plačila prispevkov iz naslova socialne varnosti po krovnem zakonu, ki je Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), niti po ostalih zakonih s tega področja.
izredna odpoved - odškodninska odgovornost delodajalca - pravna podlaga - nedovoljena sprememba tožbe - prava neuka stranka
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da dovolitev spremembe tožbe ni smotrna (prvi odstavek 185. člena ZPP). Dosedanje tožničine trditve in dokazni predlogi so se nanašali na izpodbijanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne na uveljavljanje odškodninske odgovornosti toženca, ki predstavlja uveljavljanje tožbenega zahtevka na povsem drugi pravni podlagi. Tudi sicer tožnica ob spremembi tožbe konkretiziranih trditev o odškodninski odgovornosti niti ni podala, prav tako ni predlagala dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064470
OZ člen 4, 101, 111, 111/1, 190, 190/3, 336, 336/1. ZPP člen 183, 183/1, 270, 270/1, 270/1-8, 300, 300/1. ZFPPIPP člen 24, 24/2, 59, 59/5, 267, 267/1, 267/2, 267/4, 268, 268/1, 268/5, 268/6.
prodaja nepremičnine - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - odstop od vzajemno neizpolnjene pogodbe - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - reparacijski zahtevek - eventualna nasprotna tožba - združitev pravd v skupno obravnavanje - odločitev procesnega vodstva - zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskem razmerju - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti - neupravičena pridobitev - rok za prijavo terjatev
Čeprav je podana predpostavka za opredelitev tožbe kot nasprotne, njeno ločeno obravnavanje na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ne vpliva.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da bi zastaranje začelo teči hkrati z izpolnitvijo nasprotne stranke, do česar pa ni prišlo, zato zastaranje še ni pričelo teči.
V obravnavanem primeru gre za položaj vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, saj tožeča stranka do začetka stečaja ni plačala celotne kupnine, toženi stranki pa do začetka stečaja nad tožnikom tudi nista izročili perfektne pogodbe - zemljiškoknjižnega dovolila oziroma notarsko overjene Prodajne pogodbe, sposobne za vpis lastninske pravice tožnika v zemljiško knjigo.
Ob razvezi pogodbe je nepomembno, iz čigave sfere izvira razlog za razvezo oziroma povedano drugače, tudi če bi za razvezo pogodbe bila odgovorna tožeča stranka, navedeno dejstvo ni relevantno v okviru reparacijskega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka, ker je takšen zahtevek objektivna posledica razveze pogodbe.
Pred postavitvijo začasnega zastopnika je sodišče skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo dolžno opraviti vsa potrebna procesna dejanja, na podlagi katerih bi lahko vročilo tožbo toženi stranki v odgovor, ter opraviti tehtanje med pravico tožnika po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja na eni strani in pravico toženca do izjavljanja pred sodiščem na drugi strani.
Ker je dedič razloge za vrnitev prejšnje stanje smiselno uveljavljal (tudi) v pritožbi, je sodišče prve stopnje to vlogo pravilno presojalo po njeni vsebini in ne le po naslovu. Kadar namreč sodišče ugotovi, da stranka v pritožbi zoper odločbo vsebinsko navaja razloge za vrnitev v prejšnje stanje, mora šteti, da je v tem delu podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga tako tudi obravnavati.
OZ člen 468, 468/3, 621, 621/2, 635, 635/1, 639, 639/5, 963.
regresni zahtevek zavarovalnice zoper povzročitelja - kršitev pogodbene obveznosti - refleksna škoda - pogoji za uveljavljanje - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti - pretrganje vzročne zveze - odškodninska odgovornost podjemnika
Pravica naročnika zahtevati povrnitev refleksne škode se presoja na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti iz Obligacijskega zakonika (peti odstavek 639. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 468. člena OZ). To pa pomeni, da za povrnitev refleksne škode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke podjemnikove odgovornosti za napake opravljenega dela, kar velja tudi za sodno uveljavljanje zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku iz določila prvega odstavka 635. člena OZ.
Podjemnik nosi odgovornost za rizike, ki izhajajo iz njegove notranje sfere. V podjemnikovo notranjo sfero, torej sfero, ki jo mora obvladovati (oziroma nositi tveganja, ki iz te sfere izvirajo), spadajo tudi ravnanja dobaviteljev, ki podjemniku dobavljajo material za izdelavo stvari, ki so predmet njegove obveznosti do naročnika, če je vzrok za napako opravljenega posla napaka materiala.
Z nedopustnim ravnanjem oškodovanca oziroma zavarovanca tožnice je bila pretrgana vzročna zveza med ravnanjem toženca kot podjemnika in nastalo posredno škodo in oškodovanec je tako v prvi vrsti v celoti sam odgovoren zanjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00064566
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 667, 672. ZIZ člen 15, 17, 24, 53. ZPP člen 76.
samostojni podjetnik posameznik - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o. - fizična oseba - pravna oseba - gospodarska družba - sposobnost biti stranka - univerzalni pravni naslednik - subsidiarna odgovornost - načelo formalne legalitete - novi dolžnik - ugovor novega dolžnika
Samostojni podjetnik posameznik kot pravnoorganizacijska oblika ni ločen nosilca podjema, to je fizične osebe. Gre torej za en in isti subjekt. To pa pomeni, da se v obravnavanem primeru dolžnik po izvršilnem naslovu ne razlikuje od dolžnika po sklepu o izvršbi in je bilo zato ugovorno sklicevanje na določbo 24. člena ZIZ (ki predvideva odstop od načela formalne legalitete v subjektivnem smislu) neutemeljeno. Iz pojasnjenega razloga dolžnik tudi v pritožbi pravno zmotno navaja, da se izvršilni naslov, na podlagi katerega je upnik vložil predlog za izvršbo zoper fizično osebo A. A., ne glasi na dolžnika A. A. kot fizično osebo.
Drži sicer, da s statusnim preoblikovanjem samostojnega podjetnika posameznika v kapitalsko družbo na le-to kot univerzalno pravno naslednico preidejo tudi vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Za obveznosti podjetnika, ki se je preoblikoval v kapitalsko družbo, tako primarno odgovarja družba. Vendar pa ZGD-1 v 672. členu določa tudi subsidiarno odgovornost podjetnika. Po tej določbi namreč v primeru, če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v sodni register, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071101
SPZ člen 92. ZFPPIPP člen 248. OZ člen 190, 198. ZPSPP člen 29.
najemna pogodba - pravne posledice začetka stečajnega postopka - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - lastninska (vindikacijska) tožba - ugovor pasivne legitimacije - dejanska posest - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina)
Najemna pogodba ne more predstavljati pravne podlage za zahtevek tožnika (najemodajalca) proti tožencu (najemniku) za vrnitev stvari. Taka odločitev sodišča prve stopnjeje materialnopravno zmotna. Tožeča stranka zahteva od tožene stranke, da se iz njenih poslovnih prostorov izseli in ji jih izroči v posest prav zato, ker je od Najemne pogodbe odstopila. Pravno podlago predstavlja v takem primeru 92. člen SPZ, iz katerega izhaja, da lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri tem pa mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca.
postopek osebnega stečaja - dvakratna prodaja nepremičnine - neuspešna prodaja - načini prodaje - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - zavezujoče zbiranje ponudb - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - primeren način prodaje - določitev izklicne cene
V stečajnem postopku se dosežejo najboljši pogoji za plačilo terjatev tako, da se izbere najbolj optimalen način prodaje, to je tisti, za katerega je ob upoštevanju i) značilnosti premoženja, ki je predmet prodaje, ii) stanja na trgu in iii) poslovno običajnih načinov prodaje premoženja enake vrste najverjetneje, da bo z njegovo uporabo mogoče doseči najvišjo ceno.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - primernost skrbnika - umik soglasja
Pritožbeno sodišče verjame, da si predlagatelj po zaključenem zdravljenju odvisnosti od alkohola iskreno prizadeva za dobrobit partnerice in ga vzpodbuja, da s tem nadaljuje tudi v prihodnje. Pooblaščena delavka CSD mu bo kot skrbnica pri tem v pomoč, saj bo morala skrbeti tako za organizacijo in izvajanje zdravstvenih ukrepov, povezanih z boleznijo nasprotne udeleženke, ki nezadržno napreduje, kot za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja ter za zastopanje udeleženke v upravnih, sodnih ali drugih postopkih. Ker finančna sredstva nasprotne udeleženke komaj zadoščajo za njeno oskrbo, tudi poročanje o njihovi namenski porabi za predlagatelja ne bo predstavljalo nesorazmernega bremena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063407
KZ-1 člen 20, 20/2, 34, 34/1, 54, 54/1, 204, 204/1, 205, 205/1-1, 286, 286/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2. URS člen 29.
kaznivo dejanje velike tatvine - kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pravni pouk - pravica do zagovornika - razlogi o odločilnih dejstvih
Po oceni pritožbenega sodišča ima namreč napadena sodba povsem ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, tisti, ki jih pritožnica pogreša, pa niso odločilni, zato ne more biti govora o pomanjkljivih razlogih napadene sodbe.
Povedano pomeni, da zakon razlikuje med zavodi za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ostalimi posrednimi oškodovanci (kot je tožeča stranka), ki na podlagi določb ZOZP nimajo pravice do povrnitve škode od avtomobilskih zavarovalnic.
izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe - začasno prebivališče - stalno prebivališče - bivanje v tujini - naslov dejanskega prebivališča stranke - nepravilno vročanje - nepravilna vročitev tožbe v odgovor
Primarni pogoj za izdajo zamudne sodbe je, da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor.
Toženec je uspel izkazati nepravilno vročitev tožbe, saj je tudi po nemškem pravu odločilno, da je vročitev v hišnem predalčniku uspešna le, če je izvedena na naslovu dejanskega bivanja, kar omogoča naslovniku, da se z vsebino uradnega pisma seznani.
dopolnitev tožbe - posledice neodgovora na tožbo - priznanje dejstev v vlogi - odločitev o pravdnih stroških - obrazloženost odmere stroškov - sklicevanje na stroškovnik - vročitev stroškovnika - obrazloženost pritožbenih navedb
Tožena stranka na navedbe tožeče stranke v dopolnitvi tožbe ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da se dejstva, ki jih je tožeča stranka navedla v dopolnitvi tožbe, štejejo za priznana.
Tožena stranka je navedeni stroškovnik, ki je sestavni del dopolnitve tožbe, prejela. Ob povedanem neutemeljeno navaja, da s stroškovnikom ni bila seznanjena ter da zato ne more spoznati, na kakšni podlagi je sodišče odločilo o stroških tožeče stranke. Tožena stranka je torej imela možnost, da stroškovnik pregleda in obrazloženo izpodbija stroškovno odločitev sodišča prve stopnje.
ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 20. ZPP člen 41, 41/1, 41/2.
uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago - opredelitev vrednosti spornega predmeta za vsakega od zahtevkov - vrednost spornega predmeta pri kumulaciji zahtevkov - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka
Za odmero takse ni odločilno, da se vodi en enoten postopek, kot trdi pritožba, temveč da tožniki s primarnim tožbenim zahtevkom uveljavljajo pet različnih zahtevkov - štiri zahtevke glede izbrisa hipoteke iz zemljiške knjige, ki ga vsak uveljavlja za svojo lastniško garažo, in zahtevek glede izbrisne tožbe za pripadajoče zemljišče k stavbi. Zahtevki torej nimajo iste dejanske in pravne podlage. V 20. členu ZST-1 je določeno, da se v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. Ker je v 41. členu ZPP določeno, da se določi pristojnost sodišča po seštevku vrednosti vseh zahtevkov le, če tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, sicer pa se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, uporaba 20. člena ZST-1 ne pride v poštev.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/2.. ZPP člen 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zagovor - pravni standard - restriktivna razlaga - višina denarnega povračila - neprerekana dejstva - pritožbene novote
V primeru izostanka z dela, o razlogih za katerega delavec delodajalca ne obvesti, gre za okoliščine, ki bi še toliko bolj od delodajalca zahtevale, da delavcu omogoči zagovor, na katerem bi lahko pojasnil, zakaj je izostal z dela, predvsem pa, zakaj o tem delodajalca ni obvestil; lahko bi se pokazalo, da iz določenega razloga delavec delodajalca o odsotnosti ni mogel obvestiti. Ni pa mogoče na podlagi izostanka šteti, da delavec nima interesa za delo, kot poudarja toženka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00065597
OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/3. ZDR-1 člen 137, 137/7, 138, 138/2, 184, 184/1. ZPP člen 39, 39/1, 40, 154, 154/2. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2. ZDR člen 184, 184/1.
nesreča pri delu - objektivna odgovornost - soprispevek - izgubljeni dohodek - čakanje na delo doma - odsotnost trditev - uspeh po temelju in po višini - vrednost spornega predmeta - renta
Tožnik v pritožbi navaja, da je že v času do škodnega dogodka opravljal dejavnost samostojnega podjetnika in da je v tistem času iz te dejavnosti pridobival višje prihodke kot po škodnem dogodku. To bi lahko bilo ključno pri odločitvi o višini odškodnine, vendar tožnik tega v postopku pred sodiščem prve stopnje ni trdil, zato sodišče prve stopnje teh dejstev ni moglo ugotoviti.
Brez kakršnekoli trditvene podlage tožnika o višini škode zaradi izpada dohodka, ki naj bi mu nastajala v času čakanja na delo doma, sodišče prve stopnje samo - ne glede na razpolaganje z listinami, iz katerih izhaja dogovorjena plača tožnika - višine škode ne more ugotoviti.