Sodišče je sprejelo pravni sklep, da so že tožnikovi pravni predniki priposestvovali sporni parceli. Pravno podlago je pravilno našlo v paragrafu 1460 Občega državljanskega zakonika. Ta določa, da mora imeti priposestvovalec stvar v posesti, ki mora biti pravična, poštena in pristna ter mora trajati ves po zakonu določen čas. Upoštevaje načelno pravno mnenje razširjene seje Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4. 4. 1960, ki za priposestvovanje nepremičnin določa 20-letno dobo, je zaključilo, da se je ta iztekla najkasneje leta 1958.

Tožnik je v postopku zatrjeval, da je pravni naslednik (dedič) po materi A. A. Vprašanje aktivne legitimacije v postopku na prvi stopnji nikoli ni bilo sporno.

Ker predložena listinska dokumentacija prepričljivo izkazuje, da sta bili sporni nepremičnini vrnjeni toženčevemu očetu že v letu 1946, da pa jih je na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 21. 11. 1937 imela v posesti tožnikova pravna prednica in njeni družinski člani, je pravilna odločitev prvega sodišča, da se je priposestvovalna doba iztekla najkasneje v letu 1958 in da je tožbeni zahtevek utemeljen.

ZIZ v sedmem odstavku 178. člena sicer dopušča, da sodišče za ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine ne postavi sodnega cenilca, ki bi v konkretnem postopku izdelal cenitev, ampak ugotovitev vrednosti opre na cenitev, ki je bila izdelana v drugem sodnem postopku, če ponovne cenitve, potem ko jim je že izdelana cenitev vročena v izjavo v skladu z osmim odstavkom 178. člena ZIZ, na svoje stroške ne zahtevajo stranke ali osebe iz drugega odstavka 179. člena ZIZ. Vendar navedeno velja le pod pogojem, da cenitev iz drugega sodnega postopka ni starejša od dveh let. Cenitev, ki jo je sodišče upoštevalo v obravnavani zadevi in ki je bila izdelana v letu 2017, tega pogoja ne izpolnjuje.