ZPP člen 249, 347.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41.. ZDSS-1 člen 68, 68/2.
pritožbena obravnava - priprava na ustno podajanje mnenja - povračilo stroškov
V skladu z 41. členom Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih se izvedenskemu organu prizna 153,00 EUR za priprave na ustno podajanje izvida in mnenja članice izvedenskega organa, 38,00 EUR za ustno podajanje mnenja in 22,00 EUR za čas potovanja na sodišče in nazaj. Pritožbeno sodišče je na skupni znesek 213,00 EUR, priznalo še 22 % DDV v višini 46,86 EUR, kar skupaj znaša 259,86 EUR.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožba - obvezne sestavine pritožbe - nepopolna vloga - podpis pritožnika - žig pooblaščenca - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
ZPP člen 213, 213/2.. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 68, 68/1.. ZVZD-1 člen 59, 78, 78-5.. ZDSS-1 člen 61.
ugotavljanje invalidnosti - samostojni podjetnik - vzrok invalidnosti - bolezen - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - načelo materialne resnice
Iz podanega mnenja sodne izvedenke specialistke medicine dela, prometa in športa izhaja prepričljiva ugotovitev, da tožnikova invalidnost ni posledica poklicne bolezni niti poškodbe na delu, zato ji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo.
ZPP člen 150, 150/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43, 44.
odmera nagrade sodnega tolmača - sklicevanje na stroškovnik - obrazložitev sklepa - pravica do vpogleda v spis
Stroškovnik se nahaja v spisu in vanj ima stranka vselej možnost vpogledati (prvi odstavek 150. člena ZPP), zato ni utemeljen ugovor, da bi moralo sodišče, če ni utemeljenega dvoma v pravilnost obračuna, vsako posamezno postavko posebej pojasnjevati ali da je v nasprotnem primeru sklep neobrazložen.
vračunavanje delnega plačila - izvršilni stroški - obveznost plačila stroškov - trenutek nastanka obveznosti - izpolnitev obveznosti s strani tretjega - nastanek stroškovne obveznosti
Upnik ne loči trenutka nastanka stroška in trenutka nastanka obveznosti njegovega plačila. Dokler sodišče o strošku ne odloči in ga naloži v plačilo, obveznost še ne obstaja.
javna dražba nepremičnin - oprostitev položitve kupnine - razdelitveni narok - kupec - več upnikov - edini upnik kot kupec nepremičnine - jezikovna razlaga zakona - zastavni upnik - zemljiško pismo - namen zakonske določbe - vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino
Drugi odstavek 191. člena ZIZ je tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno. Zakonska določba, da lahko oprostitev plačila kupnine kupec in upnik predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda „edini“ je namreč enopomenska.
Namen pravila drugega odstavka 191. člena ZIZ je varstvo drugih upnikov, ki imajo tudi pravico do poplačila iz prodane nepremičnine. Če bi bil kupec – eden od več upnikov oproščen plačila kupnine, bi namreč ostali upniki ostali brez poplačila svojih terjatev, in to celo ne glede na njihov morebitni boljši vrstni red od kupčevega. Res bi šlo za oprostitev plačila kupnine le nad zneskom, ki presega predvidene stroške postopka in morebitne prednostne terjatve, kot navaja pritožba, vendar je treba upoštevati, da je treba zagotoviti tudi varstvo drugim (zastavnim) upnikom.
gospodarski spor majhne vrednosti - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - etažni lastnik - najemnik - podnajemnik - neposredni uporabnik nepremičnin - subsidiarno poroštvo - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja
Ker je pravilen materialnopravni zaključek prvostopenjskega sodišča, da subsidiarno poroštvo tožene stranke za obveznosti podnajemnika s Pogodbo z dne 18. 11. 2009 ni bilo dogovorjeno, pritožbeno sodišče zavrača tudi nadaljnji sklep tožeče stranke iz obravnavane pritožbe, in sicer da je bilo z vložitvijo predloga za prisilno izvršbo s strani tožeče stranke v postopku VL 129178/2015 in nato vnovič še v postopku I 3005/2017 pred izvršilnim sodiščem zoper podnajemnika, pretrgano zastaranje tudi zoper toženo stranko. Tožena stranka v razmerju do podnajemnika ni porok in zato določba prvega odstavka 1034. člena OZ v tem primeru ni uporabljiva.
Ker gre za spor o premoženjskopravnem zahtevku, pri katerem vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR, in ne gre za katerega od sporov iz drugega odstavka 32. člena ZPP, je za odločanje v zadevi na podlagi prvega odstavka 30. člena ZPP stvarno pristojno okrajno sodišče.
ponovna odmera starostne pokojnine - dokup zavarovalne dobe za čas študija - sprememba pokojninske zakonodaje
Tožnik je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložil 24. 12. 2012, in sicer na podlagi določb ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012. Pravica do starostne pokojnine mu je bila priznana od 31. 12. 2012 dalje, torej še v času veljavnosti ZPIZ-1. V tem primeru je torej tožena stranka utemeljeno postopala po določbah navedenega zakona in so torej pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno opraviti odmero po določbah ZPIZ-2 neutemeljene.
pravočasna priglasitev stroškov - dejansko plačani stroški
Tožnik bi moral najkasneje na zadnjem naroku pred izdajo sodbe, s katero je bilo v odločeno o stroških postopka, priglasiti stroške, povračilo katerih zahteva v pritožbi. Ker tega ni storil, je neutemeljena njegova pritožba zoper stroškovni sklep.
ZKP člen 269, 269/1, 277, 277/1, 277/1-4. KZ člen 217, 217/1, 217/2.
ugovor zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka - preizkus obtožnega akta - dokazni standard - utemeljen sum - načelo proste presoje dokazov - kaznivo dejanje goljufije
Dokazni standard za preizkus obtožbe je namreč postavljen višje, med dokazni standard utemeljenega suma in standard gotovosti, ki se zahteva za obsodbo. Obstoj navedenega dokaznega standarda izvenrazpravni senat presoja na podlagi v preiskavi zbranega gradiva. Ob tej presoji ne pride v poštev načelo proste presoje in ocenjevanja dokazov, kot to sicer velja za ugotavljanje dejstev na glavni obravnavi. Vendar pa je treba poudariti, da se na glavni obravnavi zaradi potrebe odločanja o sami obtožbi ugotavlja obstoj vsakega posameznega pravno odločilnega dejstva s stopnjo gotovosti, medtem ko se v predmetnem stadiju kazenskega postopka presoja (le) obstoj suma izvršitve kaznivega dejanja, ki ga je treba ugotoviti s prej opredeljeno stopnjo verjetnosti. To sicer predstavlja nekoliko manj rigorozno presojo, kar pa nikakor ne odvezuje izvenrazpravnega senata, da ob tem ne bi pretresel celotnega zbranega dokaznega gradiva.
dediščinska tožba - prehod zapuščine na dediča - uvedba dedovanja - pridobitev dediščine - kaduciteta - neznani dedič - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dedna pravica - rok za uveljavljanje pravice do dediščine - pravica zahtevati zapuščino - zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - pravila o zastaranju - subjektivni rok za tožbo - objektivni rok za tožbo - okoliščine konkretnega primera - učinek pravnomočnosti sklepa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev brez bistvenih razlogov za odločitev - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Dediščinska tožba je pravno sredstvo, s katerim zapustnikov dedič v pravdi uveljavlja dedno pravico od posestnika zapuščine. Obravnavana tožba ni dediščinska tožba v ožjem smislu, v kateri je med strankama sporna pravica do dedovanja. Država namreč dediščine ni pridobila kot dedinja, njen položaj temelji na sodni odločbi. Premoženje je nanjo prešlo zato, ker dedinja v zapuščinskem postopku ni sodelovala, in z namenom dokončne likvidacije zapustnikovih premoženjskih razmerij. Pravi titular dediščine, ki jo pridobi po samem zakonu brez posebne zahteve v trenutku zapustnikove smrti, pa je dedič.
Okoliščina, da bi tožnica svojo pravico lahko uveljavila že v zapuščinskem postopku, v katerem pa (nesporno) ni sodelovala in k sodelovanju tudi ni bila povabljena (oz. pozvana k dedovanju), ji ne preprečuje uveljavljanja zahtevka iz tretjega odstavka 130. člena ZD. Bistveno je, da gre za dedinjo, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, to je dedinjo, za katero zapuščinsko sodišče ni vedelo, in se dedovanju ni odpovedala. Ničesar od tega sodišče prve stopnje za tožnico ni ugotovilo.
Izhajajoč iz stališča Vrhovnega sodišča RS v 16. točki sklepa II Ips 158/2017, da razlaga pravil o zastaranju ne sme biti takšna, da bi njihov učinek dedičem preprečil ali jim naložil nesorazmerno breme pri uveljavljanju pravice do dedovanja, je po prepričanju tega sodišča pri presoji zastaranja treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Okoliščine tega primera, predstavljene v 12. točki obrazložitve, dodatno izključujejo razlago, da enoletni subjektivni rok v situaciji iz drugega odstavka 130. člena ZD ne pride v poštev – za dedinjo, ki je opisane okoliščine poznala, ni nesorazmerno breme, uveljaviti svojo pravico v rokih iz drugega odstavka 130. člena ZD.
ZD začetek teka subjektivnega roka veže še na vednost dediča o tem, kdo je posestnik stvari zapuščine. Pravnomočnost sklepa, na katero je sodišče prve stopnje vezalo začetek teka subjektivnega roka, za vednost tožnice, ki v zapuščinskem postopku ni sodelovala, nima nikakršnega pomena, z njenega vidika gre za objektivno in ne subjektivno okoliščino.
Odločilno je, kdaj je tožnica izvedela, da je prav tožena stranka posestnica stvari zapuščine. Preden je to sploh postala, tožnica za njeno posest gotovo ni mogla zvedeti.
sodna poravnava - umik obtožnega predloga - ustavitev kazenskega postopka - stroški kazenskega postopka - poravnava o stroških - stroški strank - stroški izplačani iz proračuna sodišča - potrebni izdatki - potrebni izdatki in nagrada zagovornika
Ob izostanku dogovora v sodni poravnavi o tem, kdo nosi potrebne izdatke obdolženke ter izdatke in nagrado za obdolženkino zagovornico (7. točka drugega odstavka 92. člena ZKP) in upoštevaje določbo drugega odstavka 96. člena ZKP, na podlagi katere mora oškodovanec kot tožilec v vsakem primeru plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, je sodišče prve stopnje oškodovancu kot tožilcu utemeljeno naložilo v plačilo tako stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP kot tudi potrebne izdatke obdolženke ter potrebne izdatke in nagrado za njeno zagovornico.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 40, 40/1. ZPP člen 249, 249/1.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - višina nagrade izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pritožbeno primerjanje odmerjene izvedenine z ocenjeno vrednostjo obravnavanega zemljišča je irelevantno. Izpodbijani sklep je povsem v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki ne predvideva odmerjanja nagrad in stroškov izvedencem glede na vrednost spornega predmeta oziroma predmeta ocenjevanja. Ker je višina nagrade predpisana s Pravilnikom, je tudi nepotrebno in neprimerno primerjanje nagrad, ki jih za izdelavo izvedenskega mnenja zaračunavajo drugi izvedenci.
ZDR-1 člen 79, 79/3, 108. ZDR člen 36f. URS člen 155.
odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prekinitev delovnega razmerja
Pri presoji vprašanja, ali je treba za določitev odpravnine upoštevati celotno obdobje trajanja delovnega razmerja (ne glede na vmesno prekinitev) tožnika pri toženi stranki, se kot ključnega pomena izkaže prav ugotovitev razloga oziroma načina prenehanja prvotne pogodbe o zaposlitvi ter pridobitev pravice do odpravnine v času prenehanja predhodne pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zakonodajalec odpravnine sicer izrecno res ni vezal na neprekinjeno zaposlitev pri delodajalcu, vendar pa jo je vezal na razlog prenehanja delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063561
ZPP člen 11, 11/1, 13, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-8. ZTLR člen 24, 25, 26.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - rešitev predhodnega vprašanja - izpraznitev stanovanja - izselitev iz stanovanja - skupno premoženje - vlaganja - ustvaritev nove stvari - pravica do izjave - nova stvar
Upoštevaje navedbe toženke, iz katerih je zaenkrat moč sklepati zgolj na to, da ni dosežen pravni standard nove stvari oziroma spremenjene identitete zgradbe, se izkaže, da ni smotrno čakati na odločitev o toženkinem stvarnopravnem zahtevku v drugi pravdi. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se toženkin predlog za prekinitev postopka zavrne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00063572
ZPP člen 112, 112/1, 435, 435/2, 436, 436/2. ZPSPP člen 1.
najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - naslov za vročanje - vročanje - pravilnost vročitve - ugovor zoper plačilni nalog - obrazložen ugovor
Stališče pritožbe, da ugovor ni obrazložen, ni pravilno. Toženec je namreč v ugovoru navedel, da niso podani pogoji za enostransko odpoved najemne pogodbe, ker bi morala tožnica pred sodno odpovedjo izvesti s pogodbo dogovorjeni poskus sporazumne odpovedi pogodbe. Za to dejstvo je tudi predlagal dokaze. Gre za pravno pomembno dejstvo, ki lahko povzroči zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkaže za resnično. Pritožbeno oporekanje resničnosti te trditve pa ne more napotovati na sklep, da je ugovor neučinkovit.
Že v izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je določen v drugem odstavku 202.d člena ZP-1, materialnopravni in nepodaljšljiv zakonski rok.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. ZPP člen 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - neupravičen izostanek z dela
Toženka je dokazala, da je tožnik 14. 2. 2020 neupravičeno izostal z dela, s čimer je storil kršitev iz druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je do te kršitve prišlo zaradi nesporazuma in pomanjkljive seznanitve tožnika glede postopka odobravanja koriščenja dopusta. Tožnik je namreč jasno izpovedal, da mu je bilo v zvezi z njegovo prošnjo za dopust za dne 14. 2. 2020 rečeno, da mora počakati na odobritev direktorja kot drugostopenjskega odločevalca (potem, ko je dobil odgovor, da mu je bil dopust na prvi stopnji zavrnjen), in da mu direktor dopusta ni odobril zaradi prevelikega obsega dela. Tožnik je še izpovedal, da je kljub temu ostal doma, ker je imel fizioterapijo.