gospodarski spor - spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbeni razlogi
Gre le za (formalno) napačno pravno kvalifikacijo kršitve, ki po svoji vsebini (op. ta je bistvena) pomeni utemeljen očitek absolutne bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, za katero se domneva vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Predmetni drugi razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka, ki bi bil sicer v primeru, če v zvezi s prvim razlogom (glej obrazložitev zgoraj) ne bi bila podana kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zares odvečen, je torej obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
objava popravka - sprememba prvostopenjske odločitve - ugotovitveni zahtevek - pravica do popravka - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - vsebina popravka - pogoji za objavo popravka - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi) - popravek v širšem smislu - objava popravka v ožjem smislu - pravica do dobrega imena in časti - vsebina in dolžina popravka
Bistvo pravice do popravka je, „da se sliši druga stran“, dialog pri prispevku in popravku pa mora biti ustrezno vsebinski, da lahko pri javnosti doseže svoj namen, pri čemer ni pomembno, katere trditve so resnične in ali so zatrjevana dejstva v popravku sposobna ovreči dejstva v prispevku (sodba VS RS II Ips 69/2021). Zahtevani popravek vsemu temu ustreza, saj je v celoti vsebinski ter ne predstavlja golega zanikanja posameznih navedb v prispevku.
Pravica do pritožbe namreč ni neomejena. V konkretnem primeru je bila izčrpana s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje.
Zmotna je razlaga obdolženca, da zato, ker je v skladu z URS Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi (127. člen URS), vedno obstaja možnost pritožbe zoper odločbe sodišč druge stopnje. Ustavno sodišče RS je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja1. Stališče, da mora biti zoper vsako sodno odločbo omogočeno pravno sredstvo, bi bilo v nasprotju s pravico do sodnega varstva, saj bi onemogočilo, da sodišče dokončno in zavezujoče odloči o obdolžilnem predlogu.
ZD člen 128, 128/1, 128/4, 163. ZPP člen 11, 11/1.
pritožba zoper sklep o dedovanju - prejemanje socialne pomoči - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - predlog za omejitev dedovanja - dogovor - umik predloga - izpodbijanje sklepa o dedovanju - zloraba procesnih pravic
Po ugotovitvi, da utegne priti do omejitve dedovanja, ker je zapustnica prejemala socialno pomoč iz javnih sredstev, je sodišče prve stopnje z ustrezno skrbnostjo in skladno z načelom mirnega reševanja sporov odložilo izdajo sklepa o dedovanju ter pozvalo dediče, da skušajo doseči dogovor z občino glede povrnitve socialne pomoči.
spor zaradi motenja posesti - sklep o motenju posesti - vsebina sklepa - motilno dejanje - onemogočitev dostopa do nepremičnine - oblikovanje zahtevka - zavrženje ugotovitvenega zahtevka - pravni interes - dajatveni zahtevek - restitucijski zahtevek - prepovedni zahtevek - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - oteženo izvrševanje posesti - ekonomski interes za posestno varstvo - sprememba posestnega stanja - vzdrževalna dela - izvedba vzdrževalnih del - način izvrševanja soposesti
Ker SPZ v 32. členu zagotavlja posestvo varstvo vsakemu posestniku ne glede na dejavnost, s katero se ukvarja, so pritožbene navedbe, s katerimi toženca izpodbijata tožnikovo aktivno legitimacijo, neutemeljene.
Glede na to, da je obravnavana tlakovana pot edini dostop do nepremičnin tožnika, ki ga vsakodnevno uporablja, je presoja sodišča prve stopnje, da je postavljanje koles in vozička na pot ob prizidku, ki terja umikanje koles in vozička, motilno ravnanje.
Postavitev gradbenega odra na dovozu, ki ga uporabljata tudi toženca (kar v pravdnem postopku med pravdnimi strankami ni bilo sporno), ki je bil postavljen za krajši čas zaradi vzdrževalnih del in po opravi del tudi v celoti odstranjen, ne predstavlja motenja posesti. Potrebna vzdrževalna dela namreč ne predstavljajo motenja posesti.
razmerja med starši in otroki - otrokovi stiki - varstvo koristi otroka - preživnina otroka - višina preživnine - potrebe otroka - zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena
Očetova pripravljenost, da poleg preživnine prispeva k stroškom za deklico, je pozitivna, a ne odvezuje sodišča, da v porazdelitvi preživninske obveznosti upošteva vse stroške, ki jih po zakonu zajema preživnina.
SPZ člen 24, 33, 33/1, 34. ZPP člen 7, 212, 318, 318/3.
sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti - motenje posesti - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga tožbenega zahtevka - potrebne trditve - obstoj zadostne trditvene podlage - izvrševanje posesti - način izvrševanja posesti - zadnja mirna posest - konkretni opis - dokazanost trditev - izvedba dokaznega postopka - izključna posest - izvrševanje oblasti nad stvarjo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Vrhovno sodišče je v dosedanji sodni praksi oblikovalo nekaj opornih točk, pomembnih za presojo o sklepčnosti tožbe. Tako po odločbah VS RS kot po odločitvah nižjih sodišč, ki niso prestale revizijskega preizkusa, temeljno izhodišče predstavlja preizkus, ali bi bila v primeru toženčeve pasivnosti izdana (prava) zamudna sodba. Do razhajanj med nižjimi sodišči in VS RS prihaja pri presoji, kako natančne morajo biti tožnikove navedbe, da predstavljajo potrebno/zadostno podlago za izvedbo dokaznega postopka. VS RS je izpostavilo, da podobno kot prestroge zahteve lahko tožnika prikrajšajo v pravici do sodnega varstva, na drugi strani presplošne navedbe lahko okrnijo toženčeve možnosti obrambe. Odločilna je zato prava mera: koliko je še življenjsko mogoče in razumno pričakovati od tožnika in bo hkrati dovolj, da se bo toženec mogel učinkovito braniti.
Tožnik je dovolj natančno opisal, na kakšen način je pred spornim toženčevim dejanjem uporabljal ograjene dele zemljišč.
Presoja, ali je toženec ogradil tolikšen del površin, ki jih je tožnik pred tem uporabljal za parkiranje, da je njegovo ravnanje motilno (in ne le moteče), je stvar dokaznega postopka. Tožnik je namreč zatrjeval, da je toženec ogradil celotno parkirno površino, toženec pa se je branil, da je parkiranje še vedno mogoče. Ali drži tožnikova trditev ali toženčeva, je stvar dokazovanja in ne sklepčnosti tožbe.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - določitev preživnine za otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca
Odločitev o tem, da je oče k pokritju preživninskih potreb dolžan prispevati v deležu 60 % temelji na ugotovitvah, - da materini mesečni dohodki v povprečju znašajo 850 EUR, - da je po odselitvi v tujino nekaj mesecev prispeval k sinovemu preživljanju in je zato sklepati, da je zaposlen, - da ni znano, da bi imel druge preživninske obveznosti, - da je mlad in sposoben za delo in si je zato dolžan prizadevati za vsaj enak dohodek, kot ga prejema mati. Ni odločilno, kakšni so dejanski očetovi dohodki. Odločilno je, da niso izkazane ovire, da ne bi mogel pridobiti vsaj enakih dohodkov, kot jih – ob hkratni celotni skrbi za otroka - pridobiva mati.
Sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno.
V okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ugotoviti, da storilec ni storil očitanega prekrška. Te navedbe bi storilec moral uveljavljati pred pravnomočnostjo odločbe v postopku pred prekrškovnim organom države izdaje, saj mu je bila glede na podatke spisa navedena odločba tujega prekrškovnega organa, s pravnim poukom o možnosti vložitve pravnega sredstva ter v prevodu v slovenski jezik, osebno vročena.
očitek storitve prekrška - pravica do obrambe - konkretizacija prekrška
Vsak sodbeni izrek mora vsebovati konkretna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih se posameznemu obdolžencu očita protipravno ravnanje v prekrškovnem postopku.
V obravnavanem primeru se obdolžencu očita le, da se je v kritičnem času, ko je vozil neregistrirano osebno vozilo, v postopku nedostojno vedel do policistov, saj je nanju kričal. Tako iz izreka ne izhaja, katere besede, ki jih naj bi obdolženec kričal, so zajete v očitku nedostojnega vedenja do policistov. To ne izhaja niti iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje v točki 7 obrazložitve, v kateri sodišče zavrača storilčevo zanikanje navedenega prekrška. Povzet opis izvršitvenega ravnanja prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 tako ne vsebuje tudi navedbe konkretnih okoliščin, ki bi ravnanje opredeljevale kot historičen in dokazljiv dogodek, temveč zajema le abstraktno pravno normo brez ustrezne konkretizacije, kar pa ne zadosti zahtevi po ustrezni konkretizaciji sodbenega izreka in kar bi obdolžencu omogočalo tudi učinkovito obrambo.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost - obrazložitev utemeljenega suma - nujnost in sorazmernost ukrepa
Glede na obsežno gradivo in že dosedanje ugotovitve, ni nobenega smisla, da bi moralo sodišče v izpodbijanem sklepu podrobno povzemati razloge kot izhajajo iz same obtožnice. To bi moralo storiti le v primeru, če bi se v obtožbi obtožencem očitana dejanja spremenila oziroma bi prišlo do bistvene spremembe kriminalne količine, kar bi lahko vplivalo na nadaljnje podaljšanje pripora.
Dosedanje trajanje pripora tudi po oceni sodišča druge stopnje ni takšno, da bi terjalo poglobljeno oceno nadaljnjega trajanja pripora z vidika sorazmernosti.
gospodarski spor majhne vrednosti - ugovor zoper plačilni nalog - napoved pritožbe - nastanek obveznosti plačila sodne takse - odmera sodne takse - pavšalne pritožbene navedbe
Ob vložitvi vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek 105.a člena ZPP). Če ustrezni procesni zakon določa napoved pritožbe (kot je to v konkretnem primeru), taksna obveznost za pritožbo nastane ob napovedi pritožbe (19. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1).
IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063404
OZ člen 49, 86. ZPP člen 212, 286, 286/1, 286/3, 286a. ZIZ člen 17, 17/2, 20a, 20a/1, 51, 51/1, 55, 55/1, 59, 67.
primarni in podredni tožbeni zahtevek - neveljavnost pogodbe - pogodba v notarskem zapisu - vračilo kupnine - ničnost kupoprodajne pogodbe - razlogi za ničnost - ničnost kot skrajna sankcija - prevara prodajalca - trditvena podlaga zahtevka - pravočasne trditve - materialno procesno vodstvo - izpodbojnost pogodbe - podredni zahtevek - zmotna presoja listine - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - pravno varstvo pravic - uveljavljanje pravnega varstva - pravno sredstvo - kondikcijska terjatev - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka
Navedbe o toženčevem nepoštenem, protipravnem in goljufivem ravnanju je sodišče prve stopnje pravilno presojalo z vidika prevare iz 49. člena OZ, za katero je kot sankcija predpisana izpodbojnost pogodbe.
V skladu s teorijo in sodno prakso je ničnost predpisana le kot skrajna sankcija za neveljavnost pravnega posla (praviloma se pravni posel skuša vzdržati v veljavi v skladu z načelom pacta sunt servanda). Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da prevara, četudi nemoralna, praviloma ni razlog za ničnost pogodbe, pač pa le izjemoma. Vsako ravnanje sopogodbenika, ki s pomočjo prevare napelje drugega sopogodbenika k sklenitvi pogodbe, je nemoralno, vendar pa lahko le v izjemnih primerih privede do ničnosti pogodbe.
Pogodba je nična le tedaj, ko gre za tako hude napake volje, da pogodba v resnici sploh ni nastala, in ko je bila ena pogodbena stranka na račun druge nadpovprečno oškodovana oziroma na podlagi podpisane pogodbe sama (v nasprotju z drugo stranko) v zameno ni prejela ničesar.
Ker je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova (notarskega zapisa), tožnika (kot dolžnika) v omenjenih dveh izvršilnih postopkih v ugovoru zoper sklep o izvršbi (tudi če bi tak ugovor dejansko vložila) nista mogla uspešno uveljavljati, da je izvršilni naslov (notarski zapis) ničen ali izpodbojen, niti jima tak ugovor ne bi dal možnosti vložitve tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (59. člen ZIZ) ali predloga za nasprotno izvršbo (67. člen ZIZ).
Ali sta tožnika upravičena zahtevati nazaj vse, kar sta plačala na podlagi zanju sporne kupoprodajne pogodbe, tako prostovoljno kot prisilno (v izvršbi), je namreč odvisno od presoje o (ne)veljavnosti kupoprodajne pogodbe.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00063131
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-2. URS člen 19, 19/2, 35, 51, 51/3.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - kumulativno izpolnjevanje pogojev - izvedenec psihiatrične stroke - zmožnost presoje realnosti - psihične težave - uživalec prepovedanih drog - marihuana - druge oblike zdravljenja - ambulantno zdravljenje
Čim eden od pogojev po prvem odstavku 39. člena ZDZdr, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, ni podan, prisilna hospitalizacija ni dopustna.
Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenke psihiatrične stroke in z neposrednim pogovorom z g. A. A. ocenilo, da slednji nima hudo motene presoje realnosti niti hudo motene sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Pritožba v to oceno, ki temelji na strokovni in na laični zaznavi, ne zbuja dvomov. Pritožbeno sodišče sicer nima razloga za to, da ne bi verjelo pritožnici, ko opisuje, da je življenje s sinom, ki ima psihične težave in uživa marihuano, težavno in neprijetno za vse njegov bližnje oz. neposredne sostanovalce. Vendar strokovna ocena bolezensko pogojene verjetnosti potencialnega ogrožujočega ravnanja prevlada. Poleg tega iz razgovora z g. A. A. neposredno izhaja, da se zaveda potrebe po psihiatričnem zdravljenju in da se ga bo udeleževal ambulantno, kar je sodna izvedenka psihiatrične stroke tudi sama podprla.
ZPP člen 270, 270/1-20, 270/3, 343, 343/4, 363, 363/1.
zavrženje pritožbe - nedovoljenost pritožbe - priprave za glavno obravnavo - vodstvo postopka - pravni interes za pritožbo
Odločitev sodišča prve stopnje, da bo o delu zahtevka še odločeno, predstavlja odločbo, izdano med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanaša na vodstvo postopka (20. točka prvega odstavka 270. člena ZPP). Zoper takšne odločbe pa v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 363. člena ZPP pritožba ni dovoljena. Prav tako pa tožnica za pritožbo zoper navedeno odločitev tudi nima pravnega interesa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00063859
DZ člen 7, 7/4, 161. ZPP člen 7, 212, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP-1 člen 42.
sprememba stikov - začasna odredba o stikih - način izvajanja stikov - ogroženost otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - odtujevanje otroka - pobeg - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - standard verjetnosti - razlogi o odločilnih dejstvih - neformalni razgovor otroka s sodnikom
Zgolj neprimerno, nevljudno in prostaško izražanje starša še ne pomeni nujno, da bi bili otroci ogroženi do te mere, da je potrebna intervencija z začasno odredbo. Tudi dejstvo, da otroci stikov nočejo, da jih odklanjajo oziroma da jim na stikih pri očetu ni všeč, še ne izkazuje takšne ogroženosti.
prepoznava na policiji - izpovedba priče - sodna prepoznava - prepoznava oseb po fotografijah - prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji - uradni zaznamek o prepoznavi - dokaz v spoznavnem smislu - preiskovalna dejanja v predkazenskem postopku - preiskovalna dejanja in izvajanje dokazov na glavni obravnavi
Prepoznave oseb po fotografijah na policiji v skladu s 46. členom ZNPPol ter "prepoznave" obdolženca kot storilca predmetnega kaznivega dejanja na glavni obravnavi s strani priče v okviru njene izpovedbe ne gre enačiti s sodno prepoznavo kot formalnim preiskovalnim dejanjem, urejenim v 242. členu ZKP. Prepoznava oseb po fotografijah, ki jo opravi policija, ni dokaz v procesno formalnem, ampak le v spoznavnem smislu, zato sodišče na uradni zaznamek o opravljeni prepoznavi sodbe ne sme opreti.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - umik predloga - zloraba procesnih pravic
Pritožbene navedbe, da umika predloga omejitve dedovanja ni bilo, so očitno sprenevedanje in zloraba procesnih pravic, saj podatki spisa jasno kažejo povsem drugačno sliko.