objava popravka - sprememba prvostopenjske odločitve - ugotovitveni zahtevek - pravica do popravka - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - vsebina popravka - pogoji za objavo popravka - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi) - popravek v širšem smislu - objava popravka v ožjem smislu - pravica do dobrega imena in časti - vsebina in dolžina popravka
Bistvo pravice do popravka je, „da se sliši druga stran“, dialog pri prispevku in popravku pa mora biti ustrezno vsebinski, da lahko pri javnosti doseže svoj namen, pri čemer ni pomembno, katere trditve so resnične in ali so zatrjevana dejstva v popravku sposobna ovreči dejstva v prispevku (sodba VS RS II Ips 69/2021). Zahtevani popravek vsemu temu ustreza, saj je v celoti vsebinski ter ne predstavlja golega zanikanja posameznih navedb v prispevku.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - umik predloga - zloraba procesnih pravic
Pritožbene navedbe, da umika predloga omejitve dedovanja ni bilo, so očitno sprenevedanje in zloraba procesnih pravic, saj podatki spisa jasno kažejo povsem drugačno sliko.
IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063404
OZ člen 49, 86. ZPP člen 212, 286, 286/1, 286/3, 286a. ZIZ člen 17, 17/2, 20a, 20a/1, 51, 51/1, 55, 55/1, 59, 67.
primarni in podredni tožbeni zahtevek - neveljavnost pogodbe - pogodba v notarskem zapisu - vračilo kupnine - ničnost kupoprodajne pogodbe - razlogi za ničnost - ničnost kot skrajna sankcija - prevara prodajalca - trditvena podlaga zahtevka - pravočasne trditve - materialno procesno vodstvo - izpodbojnost pogodbe - podredni zahtevek - zmotna presoja listine - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - pravno varstvo pravic - uveljavljanje pravnega varstva - pravno sredstvo - kondikcijska terjatev - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka
Navedbe o toženčevem nepoštenem, protipravnem in goljufivem ravnanju je sodišče prve stopnje pravilno presojalo z vidika prevare iz 49. člena OZ, za katero je kot sankcija predpisana izpodbojnost pogodbe.
V skladu s teorijo in sodno prakso je ničnost predpisana le kot skrajna sankcija za neveljavnost pravnega posla (praviloma se pravni posel skuša vzdržati v veljavi v skladu z načelom pacta sunt servanda). Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da prevara, četudi nemoralna, praviloma ni razlog za ničnost pogodbe, pač pa le izjemoma. Vsako ravnanje sopogodbenika, ki s pomočjo prevare napelje drugega sopogodbenika k sklenitvi pogodbe, je nemoralno, vendar pa lahko le v izjemnih primerih privede do ničnosti pogodbe.
Pogodba je nična le tedaj, ko gre za tako hude napake volje, da pogodba v resnici sploh ni nastala, in ko je bila ena pogodbena stranka na račun druge nadpovprečno oškodovana oziroma na podlagi podpisane pogodbe sama (v nasprotju z drugo stranko) v zameno ni prejela ničesar.
Ker je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova (notarskega zapisa), tožnika (kot dolžnika) v omenjenih dveh izvršilnih postopkih v ugovoru zoper sklep o izvršbi (tudi če bi tak ugovor dejansko vložila) nista mogla uspešno uveljavljati, da je izvršilni naslov (notarski zapis) ničen ali izpodbojen, niti jima tak ugovor ne bi dal možnosti vložitve tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (59. člen ZIZ) ali predloga za nasprotno izvršbo (67. člen ZIZ).
Ali sta tožnika upravičena zahtevati nazaj vse, kar sta plačala na podlagi zanju sporne kupoprodajne pogodbe, tako prostovoljno kot prisilno (v izvršbi), je namreč odvisno od presoje o (ne)veljavnosti kupoprodajne pogodbe.
Sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno.
V okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ugotoviti, da storilec ni storil očitanega prekrška. Te navedbe bi storilec moral uveljavljati pred pravnomočnostjo odločbe v postopku pred prekrškovnim organom države izdaje, saj mu je bila glede na podatke spisa navedena odločba tujega prekrškovnega organa, s pravnim poukom o možnosti vložitve pravnega sredstva ter v prevodu v slovenski jezik, osebno vročena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00063201
OZ člen 131. ZPP člen 212.
odškodninska odgovornost - trditveno breme - višina zahtevka - utemeljenost zahtevka po višini - obrazložitev višine vtoževanega zneska - sklicevanje na listine - nezadostna trditvena podlaga - nedopustnost informativnega dokaza
Tožeča stranka je glede višine zahtevka dala preskromno trditveno podlago, da bi bilo mogoče njenemu zahtevku ugoditi. Sklicevanje na en račun v spisu, ki ga je izdala tožeča stranka sama, ne more zadostiti trditvenemu bremenu, saj sploh ni jasno na kakšen način je škoda nastala - ali jo je odpravljala stranka sama ali preko serviserja in kako je prišla do tega zneska.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 71, 71/1-1. ZPP člen 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - trditveno in dokazno breme - relevantni ugovorni razlogi
Dolžničine ugovorne navedbe o slabe premoženjskem stanju niso navedbe, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ in tudi ne predstavljajo nobenega izmed ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zato je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor pravilno zavrnilo kot neutemeljen (58. člen ZIZ).
Dolžnica je z navedbo o vloženi ustavni pritožbi v povezavi z obravnavano izvršbo, o kateri še ni bilo odločeno, sicer izkazala razlog za odlog izvršbe iz 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, vendar bi po 71. členu ZIZ morala poleg tega za verjetno izkazati še, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upnici, česar pa dolžnica tudi po presoji pritožbenega sodišča zgolj z ugovorno navedbo o slabem premoženjskem ni izkazala.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2. ZIZ člen 62, 62/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/1.
stroški postopka - uspeh stranke v postopku - povrnitev stroškov postopka - določna zahteva stranke - odvetniški stroški - začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - stroški za sestavo predloga za izvršbo
Ker je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela v celoti, ji po presoji pritožbenega sodišča zato skladno z obrazloženim gredo tudi stroški za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine 150 točk po tar. št. 31/1 Odvetniške tarife (OT), povečani za 22% DDV, ob vrednosti točke 0,60 EUR torej 109,80 EUR, kot pravilno v svoji pritožbi uveljavlja tožeča stranka.
Začasna odredba je bila izdana po ZIZ, kar je pravilno, ker gre za zavarovanje. ZNP-1 v 151. členu, na katerega se sklicuje pritožnik, ne določa drugačnih pogojev od zgoraj navedenih iz ZIZ. To določilo ureja začasne odredbe v postopku za ureditev razmerij med solastniki, za kar v predmetnem primeru niti ne gre, saj gre za postopek za razdružitev solastne nepremičnine. Vendar pa je dodatno sklicevanje na to določilo smiselno in razumno; v prvem odstavku 151. člena ZNP-1 določa, da lahko do izdaje odločbe sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike. Izdana začasna odredba v celoti ustreza tudi tu navedenim kriterijem. Okoliščine primera, da sta (sprta) udeleženca solastnika vsak do polovice nepremičnine, ki je predmet delitve, narekujejo začasno uporabo vsaj približno ustreznega dela te nepremičnine za vsakega solastnika, dokler se dokončno ne odloči o delitvi, pri čemer pa konkretni deli nepremičnine, zaupani v začasno uporabo enemu in drugemu, v pritožbi niti niso sporni.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSC00066597
ZDZdr člen 39, 53 do 68. ZPP člen 353, 365-2. ZNP-1 člen 42.
pridržanje osebe v psihiatrični bolnici - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje zdravja in premoženja - ogrožanje življenja in zdravja - huda premoženjska škoda - duševna motnja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih
Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da zadržana oseba nima v lasti premoženja večje vrednosti. Na podlagi njene izpovedbe pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da njeni mesečni prejemki ne dosegajo niti 500,00 EUR oziroma bodo v bodoče okoli 600,00 EUR. Ob navedenem je pravilno ocenilo, da je ravnanje zadržane osebe, ko že sicer skromne prejemke namesto za poplačilo rednih mesečnih obveznosti porablja za nakup telefonov in sklepanje naročnin za tretje osebe (vsaj pet takšnih telefonov in naročnin), za nakup blazine za krčne žile, ki je ne potrebuje nujno, nakazovanje denarja v tujino (v London za kriptovalute), poleg tega pa z vožnjo z neregistriranim vozilom povzroča prekrške, za katere je bila že vsaj osemkrat kaznovana in znaša njen dolg samo iz tega naslova veliko več kot tisoč EUR, opredeliti kot hudo premoženjsko škodo, ki jo povzroča sama sebi.
odškodninska odgovornost države - sklep zunajobravnavnega senata - ugovor zoper obtožnico - pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja - priznanje krivde - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastopanje države - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - podpis pooblaščenca
Na podlagi sporne obtožnice je prišlo do pravnomočne obsodilne kazenske sodbe. Če je tožnik s to posledico (v smislu priznanja krivde po obtožbi) soglašal, ne more sedaj, v tej civilni pravdi, uspeti z zatrjevanji, da je zunajobravnalni senat neutemeljeno dopustil kazenski pregon zoper njega.
Navedbe (okoliščine) glede slabega zdravstvenega stanja in pritiskov ter frustracij bi lahko bile relevantne v omenjenem kazenskem postopku oziroma v kontekstu priznanja krivde, ne pa v predmetnem civilnem postopku.
Strokovne naloge v okviru pristojnosti državnega odvetništva opravljajo višji državni odvetniki in državni odvetniki. Pooblastilo za zastopanje imajo že na podlagi zakona.
Podpis na vlogi se mora (praviloma) nahajati na koncu pisne vloge, vendar to velja zgolj za vlagatelja, ki nima pooblaščenca. Glede pooblaščenca pa je splošno uveljavljena praksa, ki jo sprejema tako teorija kot judikatura, da se njegov podpis praviloma nahaja v rubrumu, pod navedbo pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom.
Veljavni Zakon o kazenskem postopku ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je slednje odločalo o pritožbi obdolženke v konkretnem primeru, takšnega določila pa ne vsebuje niti Zakon o sodnih taksah.
DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00064694
ZGas člen 14a.. ZDavP-2 člen 126, 126/5.. ZPIZ-2 člen 200, 350a, 350a/2.. OZ člen 364.. ZPP člen 199, 199/1, 337, 337/1.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 38, 38/2.. ZDR-1 člen 202.
poklicni gasilci - delovni spor - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - pripoznava dolga - zastaranje pravice do izterjave - pretrganje zastaranja
Tožniki so 2. 3. 2020 vložili tožbo za vključitev v poklicno zavarovanje in plačilo prispevkov za čas od 1. 11. 2005 do 31. 12. 2012 (gre za obdobje, ko so bili zaposleni pri pravnem predniku toženca). Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da vtožujejo terjatev iz delovnega razmerja, ki je zaradi poteka petletnega zastaralnega roka iz 202. člena ZDR-1 zastarala, kar utemeljuje zavrnitev tožbenega zahtevka.
Policist, ki je izvajal nadzor prometa, je ugotovil, da je zavorni kolut poškodovan, poškodbo je tudi dokumentiral s fotografijo, iz katere je jasno razvidna. Po določbi tretjega odstavka 41. člena ZMV-1 se tehnična brezhibnost vozil ugotavlja s tehničnimi pregledi in z opravljanjem nadzora v cestnem prometu. V predmetni zadevi tudi po mnenju pritožbenega sodišča glede na očitno poškodbo dodatni podrobni pregled ni bil potreben. Pooblaščena oseba mora ugotovljeno pomanjkljivost razvrstiti v eno od treh skupin skladno s tehničnimi specifikacijami vozil 605. Po TSV 605/03, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, gre pri predmetni poškodbi za kritično napako.
odgovornost projektanta in izvajalca za škodo - zavarovanje odgovornosti - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca del - razlogi za izključitev odgovornosti - vzročna zveza - pravila stroke - strokovna napaka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil projekt skladen z zakonskimi predpisi, ker je projektant izdelal načrte za predmetni objekt v skladu s pravili stroke in pri tem upošteval vse projektne pogoje, izdane za potrebe izdelave projekta za gradbeno dovoljenje, ni pa upošteval posebnih navodil iz geotehniškega poročila, ki je predvidevalo izgradnjo obodne drenaže. Pravilno je zaključilo, da projektant zato, ker v svojem projektu ni upošteval geotehniškega poročila, ni kršil splošnih pravil, predpisov, navodil, normativov, standardov ali odločb drugih organov, niti ni šlo za kršitev pogodbene obveznosti, temveč za strokovno napako projektanta.
ZIZ člen 71. ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
predlog za odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - odlog izvršbe po uradni dolžnosti - vročitev predloga za odlog izvršbe upniku - načelo kontradiktornosti - ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za predlog za izvršbo
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je samo (brez dolžničinega predloga in izrecne zakonske podlage v ZIZ) pozvalo upnico, da se izjavi o dolžničinem predlogu za odlog izvršbe, ni začelo voditi postopka odloga izvršbe po uradni dolžnosti, ampak je (zgolj) sledilo načelu kontradiktornosti in varovalo upničino pravico do izjave. ZIZ res ne določa obvezne vročitve dolžničinega predloga za odlog izvršbe upnici v izjavo, vendar pa ta možnost izhaja iz splošne določbe 5. člena ZPP (ki se v skladu s 15. členom ZIZ v postopku izvršbe smiselno uporablja) in 22. člen URS.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 235, 235/3, 239, 239/2. ZPP člen 280, 280/2.
stečaj pravne osebe - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - pritožba dolžnika - pritožba družbenika - odločanje o začetku stečajnega postopka - narok za obravnavo - vabilo na narok - pravica do priprave na obravnavo - pritožbeni razlogi - neizpodbojna domneva - plačilo davkov in prispevkov
Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanja insolventnosti, če je podan dejanski stan t. i. domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti. Družbenica dolžnika bi navedeno zakonsko domnevo zato lahko izpodbila le, če bi trdila in dokazala, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik ni imel neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati hkrati s plačilom plač delavcem.
OZ člen 101, 101/2, 472. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24.
postopek z mednarodnim elementom - izključna pristojnost slovenskega sodišča - tožba na izpolnitev pogodbene obveznosti - ugovor neizpolnitve pogodbene obveznosti - ugovor delne nepravilne izpolnitve - konkurenca med ugovorom neizpolnitve in jamčevalnimi zahtevki - deljiva obveznost - pobot medsebojnih terjatev
Tožnica v tem postopku zahteva od toženca izpolnitev obveznosti, ki jo je prevzel z Dogovorom oziroma plačilo izvršenih del, za katerega se je obvezal. Toženec je v tem postopku postavil ugovor tožničine neizpolnitve oziroma nepravilne izpolnitve njenega dela pogodbenih obveznosti. Navedel je, da je tožnica kršila Dogovor in s svojim dejanjem posegla v njegovo lastninsko pravico, ter da bo svojo obveznost plačila izpolnil, ko bo tožnica pravilno izvedla dela iz dogovora in bo pritlični zid med stanovanjema postavljen izven prostora toženca. Pritrditi je treba toženčevemu pritožbenemu stališču, da ima takšen ugovor nepravilne izpolnitve naravo ugovora iz drugega odstavka 101. člena OZ. Ugovor nepravilne izpolnitve je vsebovan v ugovoru neizpolnjene pogodbe. Vendar pa se pri nepravilni izpolnitvi postavi vprašanje konkurence med ugovorom neizpolnitve z jamčevalnimi zahtevki. Nepravilna izpolnitev ima namreč praviloma vse znake stvarne ali pravne napake. Prejemnik izpolnitve je tako upravičen uveljavljati tudi zahtevke iz naslova jamčevanja za napake. Po stališču teorije in sodne prakse ima stranka v takšnih primerih možnost alternativnega uveljavljanja varovalnih zahtevkov, pri kateri pa je izbira upnika dokončna. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje zaključilo, da je toženec izbral jamčevalni zahtevek zaradi stvarne napake namesto izpolnitvene sankcije. To pa pomeni, da mora sam ob dospelosti izpolniti svojo obveznost. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je med različnimi možnostmi uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov zaradi stvarne napake izbral možnost odprave napake na stroške tožnice, ki pa je ni sodno uveljavljal, zato je dolžan plačati vtoževani znesek.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje
Ob tem, ko uvodoma uveljavljana pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka nista z ničemer konkretizirana, so pritožbene navedbe o neobstoječi dolžnosti plačila dolgovanega zneska usmerjene v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Z njimi toženec poskuša izpodbiti zaključke sodišča o tem, da je bila pogodba o dobavi električne energije z dne 24. 10. 2018 v času, za katerega so bili izdani sporni računi, še vedno v veljavi, ker je toženec ni veljavno odpovedal, kot bi sledilo iz pritožbenih trditev, nadalje, da je tožeča stranka toženi dobavljala električno energijo, kot tudi, da ji je zanjo izdajala račune, ki jih tožena stranka ni poravnala. Teh trditev pritožbeno sodišče zato po vsebini ne obravnava in nanje tudi ne odgovarja.
negatorna tožba - plačilo uporabnine - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - dobra vera kupca - pričakovana lastninska pravica - zavezovalni in razpolagalni pravni posel
Po prepričanju pritožbenega sodišča med tožnico in toženko lahko prišlo zgolj do zavezovalnega pravnega posla, iz katerega bi izhajal zgolj pravni naslov za prenos lastninske pravice. Pričakovana lastninska pravica, kot pravni standard, pa je varovana v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi popolnega zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj že ima, poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla, overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni.