gospodarski spor majhne vrednosti - višina škode - trditveno breme - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - substanciranost dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog
Nesubstanciranost dokaznega predloga pomeni upravičen razlog za njegovo zavrnitev. Ker je v postopku pred sodiščem prve stopnje toženkin dokazni predlog ostal nesubstanciran, je odločitev sodišča prve stopnje, da dokaza s postavitvijo izvedenca ne izvede, pravilna.
V sodni praksi še ni razrešeno vprašanje, ali ničnostna sankcija za pravne posle iz tretjega odstavka 93. člena GZ velja za vse nedovoljene gradnje ali le za tiste, glede katerih je izrečen inšpekcijski ukrep. Za presojo verjetne izkazanosti terjatve kot ene od predpostavk za izdajo začasne odredbe se o tej dilemi ni treba izreči. Zadostuje namreč, da je verjetno izkazana terjatev iz podredno postavljenega zahtevka.
Nevarnost lahko izkazuje vsako dolžnikovo ravnanje, ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežitev izvršbe, ne glede na to, ali je dolžnikov cilj prav to. Po tem stališču ni odločilen namen dolžnikovega ravnanja; zadostuje dolžnikovo delovanje, ki ima negativen vpliv na uveljavitev terjatve
ZNP-1 člen 203. EZ-1 člen 473, 473/5. ZUreP-1 člen 53, 53/3.
postopek za omejitev lastninske pravice - izkazana javna korist - sodni depozit - pogoji za sodni depozit - delna izpolnitev
Ob odločanju o dovolitvi sodnega pologa sodišče ne presoja, ali položeni znesek predstavlja pravično oziroma zadostno odmeno, ki bi služnostnemu zavezancu predstavljala restitucijo. Vprašanje odškodnine med predlagateljem in nasprotnim udeležencem s položitvijo depozita ni rešeno, če nasprotni udeleženec deponiranih sredstev ponujene odškodnine ne sprejme kot dokončne in se ne odpove uveljavljanju preostale odškodnine. Sodni depozit je samo ena od zakonsko predvidenih predpostavk, da se upravni postopek za omejitev lastninske pravice (razlastitev) izvede kot nujen, ne pomeni pa, da je razlastitveni upravičenec, ko položi enostransko določeno višino odškodnine, prost plačila odškodnine nasprotnemu udeležencu zaradi ustanovljene služnosti. Polog se upošteva kot delna izpolnitev še nedoločene odškodnine. Če med predlagateljem in udeležencem sporazum o višini odškodnine ne bo dosežen, bo o odmeri odškodnine odločeno v nepravdnem postopku za določitev odškodnine.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - delitev bilančnega dobička - zadržanje bilančnega dobička - izpodbijanje sklepa skupščine - nujnost zadržanja bilančnega dobička
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da se taka pogodbena zaveza upniku ne more postaviti nad zakonsko pravico družbenika do udeležbe na dobičku. Tudi višje sodišče se strinja, da pogodbena zaveza kot taka ne predstavlja nujnosti sama po sebi. Pritožnica pri tem ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni dokazala takih okoliščin, da bi bilo (po presoji dobrega gospodarstvenika) nujno prav zadržanje tega dela dobička.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00065696
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - neznatna škoda - pravni standard neznatne škode - hipoteka na nepremičnini - pomanjkljive trditve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena
V sodni praksi je namreč uveljavljeno enotno stališče, da je vsak poseg v lastninsko pravico za lastnika škodljiv. Tudi zgolj nadaljnje dejstvo, da so nepremičnine, ki so zaobsežene z začasno odredbo, že obremenjene, po mnenju sodišča druge stopnje, ne zadostuje za zaključek, da je pravni standard neznatne škode, izpolnjen.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - podaljšanje pridržanja - fizični napad
Pri nasprotnemu udeležencu je akutno bolnišnično zdravljenje končano, sicer pa potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, saj v kolikor ni nadzorovan in voden, huje ogroža zdravje drugih, to je s heteroagresivnim vedenjem do zaposlenih.
brezplačna pravna pomoč - stroški nasprotne stranke
9. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči izrecno določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. Odobrena brezplačna pravna pomoč pomeni zgolj, da stranka, ki ji je brezplačna pravna pomoč odobrena, ni dolžan povrniti stroškov postopka in nagrade svojega pooblaščenca - odvetnika.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - umik predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - ugovor plačila v izvršbi - pravni interes za ugovor - zavrženje ugovora
Če upnik med izvršilnim postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti umakne predlog za izvršbo, sodišče ustavi postopek. Umik izvršbe je namreč dispozitivno procesno dejanje upnika, za katerega le-ta od dolžnika ne potrebuje soglasja, zato v tem primeru sodišče le ustavi izvršbo. Glede navedenega ni bistveno, ali je dolžnik obveznost izpolnil prostovoljno še pred upnikovim umikom predloga ali to, da je ugovor dolžnik vložil že pred upnikovim umikom predloga, temveč to, da izterjevana terjatev ne obstaja več in da je upnikov umik izvršilnega predloga konstitutivne narave, izvršilni postopek zoper dolžnika ne bo več tekel, z obravnavanjem ugovora pa si pravnega položaja dolžnik ne more več izboljšati. Kljub temu, da je dolžnikov ugovor vložen pred umikom predloga za izvršbo, je tako tudi v tem primeru potrebno zavreči ugovor zaradi odpadlega pravnega interesa, saj si dolžnik z odločitvijo o njem ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma izpodbijana odločitev v njegov pravni položaj ne posega.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo v prid dolžnika, torej pritožnika, zato pritožnik nima pravnega interesa za predmetno pritožbo.
ZPP člen 188, 188/3, 210, 210/1, 210/2, 210/3, 224, 224/1.
pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - mirovanje postopka - vročilnica kot javna listina
V sklepu o ugotovitvi mirovanja postopka je bil tožnik opozorjen na pravne posledice iz prvega do tretjega odstavka 210. člena ZPP, med drugim tudi na to, da se šteje, da je tožba umaknjena, če nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga njegovega nadaljevanja. Ker pravdni stranki v tem roku nista predlagali nadaljevanja postopka, je prvo sodišče pravilno štelo, da je tožba umaknjena in zato ustavilo postopek (tretji odstavek 188. člena ZPP).
ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 155, 155/1, 165, 165/3.
odločitev o pravdnih stroških - končni uspeh strank v postopku - delni uspeh v postopku - delni umik - faze postopka - zmotna uporaba materialnega prava - preizkus potrebnosti stroškov - vrnitev zadeve v ponovno odločanje
Če tožeča stranka med postopkom zmanjša tožbeni zahtevek, ji pripada od nasprotne stranke strošek samo v razmerju s preostalim zahtevkom, ki mu je bilo ugodeno.
Z zakonskim besedilom „v postopku delno uspe“ je mišljen uspeh strank v zadevi kot strankin končni uspeh v postopku.
veljavnost oporoke - razlaga oporoke - volja zapustnika - pravi oporočiteljev namen - vsebina oporoke - oporočni in zakoniti dediči - spor o uporabi prava - sporna dejstva, od katerih je odvisna vsebina oporoke - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - odpoved dediščini - akrescenca
Veljavnost oporoke in njeno vsebino (obseg dedovanja) je treba presojati ločeno.
Od razlage oporoke oziroma oporočiteljevega namena je v konkretnem primeru odvisno, ali zapustnikovo premoženju (v celoti) deduje oporočna dedinja ali pa gre del tudi zakonitim dedičem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063958
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zahtevek na prepoved vznemirjanja - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - služnostna pot - dostop do objekta - nevarnost za uveljavitev terjatve - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - trditveno breme - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - verjeten obstoj terjatve - kumulativno izpolnjevanje pogojev - nedopustne pritožbene novote
Vprašanje obstoja pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena) za izdajo ureditvene začasne odredbe ni aktualno. Cilj ureditvene začasne odredbe je namreč začasna ureditev spornega pravnega razmerja, navedena določba pa je namenjena izključno zavarovanju (prisilne) izpolnitve.
Nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda nastane, če je oviran edini dostop do hiše, torej ne tudi v primeru, ko je oviran zgolj eden od možnih dostopov.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - način izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - začasno omejevanje stikov - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prepozna pritožba v nepravdnem postopku
Da oče in sin v preteklosti rednih stikov nista imela, je dejstvo in prav zaradi tega jih je sodišče prve stopnje tudi po uradni dolžnosti določilo pod nadzorom CSD, saj je ugotovilo, da se otrok zaradi očetovega pomanjkljivega izvajanja stikov z njim od očeta vse bolj odtujuje, stike odklanja in do njih čuti odpor.
Deček po daljši odsotnosti oziroma nekonsistentnosti stikov z očetom ponovno pridobiva pozitivno izkušnjo odnosa z njim. V primeru, da bi stike ponovno prekinili, bi nastalo tveganje, da bi pri dečku znova prišlo do predhodno že zaznanih odtujenih vedenj, kot to opozarja CSD v strokovno utemeljenem mnenju.
kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ustavna pritožba - odločitev o stroških - vrednost spornega predmeta - ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve - nagrada in stroški odvetnika - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov
Predlog pritožnikov, da pritožbeno sodišče odločitev o pritožbi zoper stroškovno odločitev odloži zaradi domnevno vložene ustavne pritožbe, nima podlage v procesnih določbah ZPP. Tožnika tudi sicer ne izkažeta vložitev ustavne pritožbe, vložitev (le) napovedujeta.
Določbe ZPP o vrednosti spornega predmeta so sicer namenjene ugotavljanju stvarne pristojnosti, vendar pa so ob analogiji uporabljive tudi za odmero sodne takse in odločanje o stroških postopka. Predvsem imajo vpliv na odločanje o stroških postopka določbe prvega in drugega odstavka 41. člena ZPP. Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Bistveno je, da se za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta določi vrednost za vsak zahtevek. Nato se vrednosti za potrebe ugotavljanja pristojnosti bodisi seštejejo, ali pa zahtevki ohranijo samostojno, diferencirano vrednost. V vsakem primeru je vsak zahtevek vrednostno ovrednoten, kar ob analogiji za odmero pravdnih stroškov pomeni, da je pri končni vrednosti spornega predmeta potrebno sešteti vrednosti vseh postavljenih zahtevkov, ki jih je sodišče obravnavalo.
nujnost izdaje začasne odredbe - predlog za izdajo začasne odredbe - prešolanje učenca na drugo šolo - zavrnitev predloga - kontradiktornost postopka - pravica do izjave - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka
Ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče ravnati hitro. Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo sklep, da je otrokova korist verjetno ogrožena, mora brez odlašanja izdati začasno odredbo, ne da bi kopičilo nadaljnje dokaze. Hitrost postopka z začasno odredbo je namreč namenjena varstvu otrokovega položaja in ni sama sebi namen. Prva nasprotna udeleženka utemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Sodišče prve stopnje je sklep, s katerim je predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, zavrnilo, izdalo pred vročitvijo predloga nasprotnima udeležencema in brez oprave naroka. Izvedlo je sicer dokaze, ki jih je predlagal predlagatelj, kljub temu, da je ta predlagal, da se prvi nasprotni udeleženki dovoli vpis mld. B. B. v Osnovno šolo C. in da otrok obiskuje pouk v podružnični šoli D., pa nasprotni udeleženki ni dalo možnosti, da se do predloga opredeli ter poda relevantne navedbe in predlaga dokaze. Samo sodišče pa tudi ni opravilo nobenih poizvedb, kljub temu, da na interese otroka sodišče pazi po uradni dolžnosti.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nastanek obveznosti plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - taksna obveznost - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - učinkovanje odločbe - začetek učinkovanja odločbe - priznanje pravice za nazaj - oprostitev plačila sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - razveljavitev plačilnega naloga
Iz pritožbi priložene odločbe Bpp 2498/2022 z dne 29. 11. 2022, izhaja, da je bila pritožniku za postopek v zvezi s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki jo obravnava Okrožno sodišče v Ljubljani, dodeljena redna brezplačna pravna pomoč in sicer od 5. 10. 2022 dalje. To pa je dejstvo, na katerega ZST-1 veže taksno oprostitev na podlagi zakona (glej tretji odstavek 10. člena ZST-1). Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da na tako presojo ne vpliva okoliščina, da je sodišče prve stopnje o ugovoru odločalo, ko zgoraj navedena odločba še ni bila izdana. Pritožniku je bila namreč brezplačna pravna pomoč dodeljena šele z odločbo 29. 11. 2022. Ker pa mu je bila dodeljena od 5. 10. 2022 dalje (torej za nazaj), mora to dejstvo za nazaj upoštevati tudi pritožbeno sodišče.
pogoji za odlog izvršbe - neskladnost zakona z ustavo - ustavitev postopka izvršbe
Sodišče druge stopnje ne deli mnenja pritožbe o ustavni neskladnosti citirane določbe. Posledično zavrača dolžnost sodišča, da sproži postopek presoje pred ustavnim sodiščem. Izvršilni postopek je namenjen prisilnemu poplačilu upnikove terjatve in sodišče mora v njem postopati hitro (11. člen ZIZ). V primeru, ko je izvršba neuspešna, hkrati pa upnik ve, da dolžnik dalj časa ne bo pridobil sredstev, je na mestu, da se tak postopek zaključi. Upravičena je zato zakonska omejitev odloga na eno leto in izključitev ponovnega predloga, z izjemo predloga podanega znotraj dovoljenega odloga. Odlog izvršbe je namenjen temu, da upnik odloži izvršbo za krajše obdobje, če pričakuje, da bo dolžnik v tem obdobju pridobil sredstva, ne pa podaljševanju postopka v nedogled.
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 212, 213, 213/2, 426. ZPSPP člen 23, 23/1, 26, 26/1.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - motenje posesti pravne osebe - motenje posesti prek tretje osebe - pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti - pravica do posesti - opustitev posesti - pravni interes za ugotovitev motilnega dejanja - informativni dokaz - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - dopolnitev tožbe - pomanjkljiv izrek odločbe - neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku - neupoštevanje dopolnitev tožbenega zahtevka - dopolnilni sklep - odločitev o celotnem tožbenem zahtevku
Pravna oseba dejansko oblast nad stvarjo vrši preko fizičnih oseb, ki pa delujejo za doseganje ciljev pravne osebe, in ne svojih lastnih. Ker iz trditev tožnice ni izhajalo, da sta drugo in tretjetoženka delovala ali drugemu naročila zatrjevano motilno dejanje v svojo lastno korist, in ne v korist pravne osebe, katerega organa sta, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi ugotavljalo, ali sta morda motilno dejanje storila v lastnem imenu in na svoj račun.
Sodišče prve stopnje je imelo v listinskih dokazih brez dvoma zadostno podlago za to, da je ugotovilo, da prvotoženka posesti spornih prostorov nima več. Vrnitev posesti in prepoved ponovnih posegov v posest pa je mogoče zahtevati le od posestnika. Od same gole ugotovitve motenja tožnica nima nobene pravne koristi, svoj ekonomski interes pa bo morala uveljavljati izven tega postopka. Sodna praksa je enotna glede dejstva, da je odtujitev stvari, o kateri teče pravda, ovira za tožbo zaradi motenja posesti, ko toženka posesti nima več.