ZGD-1 člen 425, 425/1, 425/2, 425/3, 426, 427, 428, 428/1, 428/2, 429, 429/1. ZNP-1 člen 37. ZSReg člen 19, 36, 36/1, 37, 37/2. ZPP člen 337, 337/1.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izbris subjekta iz sodnega registra - sklep o izbrisu družbe iz registra - pravni interes za pritožbo - upnik družbe
Iz navedenega izhaja, da vložitev ugovora ni pogoj za dopustnost vložitve pritožbe zoper sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra in da upniku ni treba navajati opravičljivih razlogov, zakaj se na okoliščine, ki jih navaja v pritožbi, ni skliceval že v ugovoru. Po oceni pritožbenega sodišča, upoštevaje pri tem določbo drugega odstavka 37. člena ZSReg, v skladu s katero se v pritožbi navedena nova dejstva in novi dokazi štejejo (tudi) kot predlog za nadomestitev sklepa, v obravnavani zadevi ne pride v upoštev smiselna uporaba prvega odstavka 337. člena ZPP. Iz navedenega izhaja, da je treba ugovor upnika v zadevi vsebinsko obravnavati.
V okviru takšne vsebinske obravnave pritožbe pa sodišče druge stopnje (ne glede na to, da je upnik predložil listine, ki naj bi izkazovale obstoj njegove terjatve) ugotavlja, da je le - ta neutemeljena. Po drugem odstavku 425. člena ZGD-1 so zavarovani (tisti) upniki družbe, ki uveljavljajo svoje terjatve do (tistih) družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1. Pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku je treba ves čas upoštevati dejstvo, da se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali obveznosti družbe upnikom, če se le - te pojavijo po izbrisu družbe iz sodnega registra. Zaradi tega mora upnik v postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (ali v ugovornem postopku proti sklepu o prenehanju ali v pritožbenem postopku proti sklepu o izbrisu družbe iz sodnega registra) dokazati ne le, da je njegov ugovor oziroma pritožba utemeljen - a (da ima npr. družba dolgove), ampak mora dokazati tudi, da bi bili upniki z izbrisom družbe iz sodnega registra oškodovani (ker so npr. družbeniki, ki so dolgove prevzeli, insolventni, ali so brez premoženja). To jasno in nedvoumno izhaja iz določbe drugega odstavka 428. člena ZGD-1. V tej zvezi pa upnik v pritožbi zoper sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra ni podal nobenih pravno pomembnih navedb, ob upoštevanju dejstva, da je družbenik po drugi strani podal izjavo o prevzemu preostalih obveznosti družbe, tudi morebitnega premoženja družbe (tretji odstavek 425. člena ZGD-1). To pa pomeni, da so upniki tudi v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra, ustrezno zavarovani, saj lahko svoje terjatve uveljavljajo v razmerju do družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1, in sicer v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra (drugi odstavek 425. člena ZGD-1). Tako tudi v odločbi VSK Cpg 1/2020 z dne 23. 1. 2020.
Glede na izsledke enotne sodne prakse pa tudi v tej zadevi ne more biti dvoma, da v primeru, ko je v obravnavi eno najtežjih kaznivih dejanj, že tudi nižja stopnja verjetnosti kriminalnega recidiva v točno določeno smer opravičuje zaključek o ponovitveni nevarnosti, ki pa v obravnavani zadevi po sodbi pritožbenega sodišča ne more biti problematičen tudi glede na ostale v izpodbijanem sklepu izpostavljene obtoženčeve lastnosti.
odškodninska odgovornost države - sklep zunajobravnavnega senata - ugovor zoper obtožnico - pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja - priznanje krivde - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastopanje države - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - podpis pooblaščenca
Na podlagi sporne obtožnice je prišlo do pravnomočne obsodilne kazenske sodbe. Če je tožnik s to posledico (v smislu priznanja krivde po obtožbi) soglašal, ne more sedaj, v tej civilni pravdi, uspeti z zatrjevanji, da je zunajobravnalni senat neutemeljeno dopustil kazenski pregon zoper njega.
Navedbe (okoliščine) glede slabega zdravstvenega stanja in pritiskov ter frustracij bi lahko bile relevantne v omenjenem kazenskem postopku oziroma v kontekstu priznanja krivde, ne pa v predmetnem civilnem postopku.
Strokovne naloge v okviru pristojnosti državnega odvetništva opravljajo višji državni odvetniki in državni odvetniki. Pooblastilo za zastopanje imajo že na podlagi zakona.
Podpis na vlogi se mora (praviloma) nahajati na koncu pisne vloge, vendar to velja zgolj za vlagatelja, ki nima pooblaščenca. Glede pooblaščenca pa je splošno uveljavljena praksa, ki jo sprejema tako teorija kot judikatura, da se njegov podpis praviloma nahaja v rubrumu, pod navedbo pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063406
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 372.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - datum storitve kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - dejansko stanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - samopomoč
Uveljavljanje kršitve kazenskega zakona kot posledice zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ni mogoče, saj kršitev kazenskega zakona vselej pomeni, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenski zakonik je uporabilo napačno ali pa ga sploh ni uporabilo, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
odgovornost projektanta in izvajalca za škodo - zavarovanje odgovornosti - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca del - razlogi za izključitev odgovornosti - vzročna zveza - pravila stroke - strokovna napaka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil projekt skladen z zakonskimi predpisi, ker je projektant izdelal načrte za predmetni objekt v skladu s pravili stroke in pri tem upošteval vse projektne pogoje, izdane za potrebe izdelave projekta za gradbeno dovoljenje, ni pa upošteval posebnih navodil iz geotehniškega poročila, ki je predvidevalo izgradnjo obodne drenaže. Pravilno je zaključilo, da projektant zato, ker v svojem projektu ni upošteval geotehniškega poročila, ni kršil splošnih pravil, predpisov, navodil, normativov, standardov ali odločb drugih organov, niti ni šlo za kršitev pogodbene obveznosti, temveč za strokovno napako projektanta.
Začasna odredba je bila izdana po ZIZ, kar je pravilno, ker gre za zavarovanje. ZNP-1 v 151. členu, na katerega se sklicuje pritožnik, ne določa drugačnih pogojev od zgoraj navedenih iz ZIZ. To določilo ureja začasne odredbe v postopku za ureditev razmerij med solastniki, za kar v predmetnem primeru niti ne gre, saj gre za postopek za razdružitev solastne nepremičnine. Vendar pa je dodatno sklicevanje na to določilo smiselno in razumno; v prvem odstavku 151. člena ZNP-1 določa, da lahko do izdaje odločbe sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike. Izdana začasna odredba v celoti ustreza tudi tu navedenim kriterijem. Okoliščine primera, da sta (sprta) udeleženca solastnika vsak do polovice nepremičnine, ki je predmet delitve, narekujejo začasno uporabo vsaj približno ustreznega dela te nepremičnine za vsakega solastnika, dokler se dokončno ne odloči o delitvi, pri čemer pa konkretni deli nepremičnine, zaupani v začasno uporabo enemu in drugemu, v pritožbi niti niso sporni.
osebni stečaj - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - nevložitev ugovora - domneva o insolventnosti dolžnika
Dolžnik v pritožbi prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita, da ga v pozivu z dne 1. 9. 2022 ni pozvalo, naj sodišču predloži poročilo o stanju svojega premoženja. V primeru upnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja sodišče ni dolžno pozivati dolžnika, da poda poročilo o stanju svojega premoženja že v predhodnem postopku osebnega stečaja.Zakon sodišču nalaga zgolj vročitev upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku z opozorilom na pravne posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Sodišče je dolžnika poučilo, da lahko vloži v danem roku ugovor z relevantnimi razlogi (da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja) in s predložitvijo dokazov s posebnim opozorilom, da bo v primeru nevložitve ugovora po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP nastala domneva, da je insolventen in da bo izdalo sklep o začetku stečajnega postopka brez izvedbe dokazov o dolžnikovi insolventnosti in upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja.
Če je predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja dolžnik, mora poročilo o stanju svojega premoženja priložiti predlogu za začetek tega postopka, če pa je bil stečajni postopek začet na podlagi domneve iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, pa mora navedeno poročilo dolžnik sodišču predložiti v 8-ih dneh po prejemu sklepa o začetku stečajnega postopka, v drugih primerih pa poročilo priložiti svoji izjavi o razlogih za začetek postopka ali dati na naroku za začetek postopka osebnega stečaja.
V primeru dolžnikove neodzivnosti na vročen upnikov predlog za začetek postopka z vložitvijo ugovora nastopi v primeru postopka osebnega stečaja neizpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik insolventen in da upnikova terjatev obstaja. Navedeno zakonsko domnevo kot izpodbojno ZFPPIPP predvideva le v primeru postopka zoper dolžnika kot pravno osebo, ker izpodbijanje domneve s pritožbo dopušča le družbenikom dolžnika, teh pa dolžnik kot potrošnik nima.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5.. ZPP člen 124, 124/2, 236.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Tožnica je v izpovedi potrdila, da ji je bilo znano, kaj so njene naloge in kaj se od nje pričakuje, zaradi česar sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo njenim navedbam, da ji naloge oziroma pričakovanja niso bila znana. V pritožbi tudi neutemeljeno navaja, da ji v času trajanja poskusnega dela ni bilo nič očitano, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo drugače, in sicer da je bila ustrezno in sproti soočena s pomanjkljivostmi pri delu.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSC00066597
ZDZdr člen 39, 53 do 68. ZPP člen 353, 365-2. ZNP-1 člen 42.
pridržanje osebe v psihiatrični bolnici - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje zdravja in premoženja - ogrožanje življenja in zdravja - huda premoženjska škoda - duševna motnja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih
Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da zadržana oseba nima v lasti premoženja večje vrednosti. Na podlagi njene izpovedbe pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da njeni mesečni prejemki ne dosegajo niti 500,00 EUR oziroma bodo v bodoče okoli 600,00 EUR. Ob navedenem je pravilno ocenilo, da je ravnanje zadržane osebe, ko že sicer skromne prejemke namesto za poplačilo rednih mesečnih obveznosti porablja za nakup telefonov in sklepanje naročnin za tretje osebe (vsaj pet takšnih telefonov in naročnin), za nakup blazine za krčne žile, ki je ne potrebuje nujno, nakazovanje denarja v tujino (v London za kriptovalute), poleg tega pa z vožnjo z neregistriranim vozilom povzroča prekrške, za katere je bila že vsaj osemkrat kaznovana in znaša njen dolg samo iz tega naslova veliko več kot tisoč EUR, opredeliti kot hudo premoženjsko škodo, ki jo povzroča sama sebi.
ZDR-1 člen 137, 137/7, 159, 159/2, 162, 162/4.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 39, 39-1.
Direktiva 2003/88/ES - odškodnina za neizrabljen letni dopust - premoženjska škoda - bolniški stalež - višina odškodnine
Toženka ravnala je protipravno, ko tožniku po zaključku bolniškega staleža 8. 1. 2019 oziroma že s 1. 1. 2019 ni priznala pravice do plačanega letnega dopusta za leto 2017, pri čemer se je neutemeljeno sklicevala na potek obdobja za prenos, kot ga v nasprotju s sodno prakso Sodišča EU določa četrti odstavek 162. člena ZDR-1. Tožniku je zaradi toženkinega ravnanja nastala škoda. Pravica do plačanega letnega dopusta poleg samega dopusta vključuje tudi pravico do plačila. Ta pravica, obravnavana s finančnega vidika, je povsem premoženjska; tožnik je upravičen do odškodnine za premoženjsko škodo, in sicer v višini nadomestila plače, ki bi ga prejel, če bi izrabil letni dopust.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00063201
OZ člen 131. ZPP člen 212.
odškodninska odgovornost - trditveno breme - višina zahtevka - utemeljenost zahtevka po višini - obrazložitev višine vtoževanega zneska - sklicevanje na listine - nezadostna trditvena podlaga - nedopustnost informativnega dokaza
Tožeča stranka je glede višine zahtevka dala preskromno trditveno podlago, da bi bilo mogoče njenemu zahtevku ugoditi. Sklicevanje na en račun v spisu, ki ga je izdala tožeča stranka sama, ne more zadostiti trditvenemu bremenu, saj sploh ni jasno na kakšen način je škoda nastala - ali jo je odpravljala stranka sama ali preko serviserja in kako je prišla do tega zneska.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429, 433, 433/1, 439. ZSReg člen 18.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - lastnik objekta - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu - izbrisni razlog - domneva izbrisnega razloga - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - stroški pritožbenega postopka
Glede na zakonski dejanski stan izbrisnega razloga po 2. alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP predlagatelj ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da subjekt vpisa ne posluje več. Predlagatelj bi lahko uveljavljal le, da subjektu vpisa ni v svojem objektu dal dovoljenja za vpis poslovnega naslova v sodnem registru. Pritožbene trditve o tem, da subjekt vpisa na vpisanem naslovu v sodnem registru ne posluje več, bi sodišče druge stopnje preizkušalo le, če bi bil začet izbrisni postopek brez likvidacije po uradni dolžnosti, po 1. ali 3. alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Sodišče druge stopnje ne more slediti pritožbenemu očitku, da je posledica preklica njegovega dovoljenja za vpis poslovnega naslova subjektu vpisa, izbris subjekta vpisa iz sodnega registra. Kot je bilo že pojasnjeno, predlagatelj za takšno pravno dejanje ni procesno legitimiran. O navedenem vprašanju je v sodni praksi oblikovano enotno stališče.
Vsa pravna dejanja, ki jih omenja predlagatelj in sicer, da je dovoljenje za vpis poslovnega naslova subjektu vpisa preklical zaradi neporavnanih obveznosti subjekta vpisa in odpovedi najemne pogodbe, ne morejo biti pravno upoštevni za odločanje v tem registrskem postopku. Predlagatelj ima možnost z drugimi pravnimi sredstvi bodisi izterjati morebitne neporavnane obveznosti subjekta vpisa ali doseči izpraznitev poslovnih prostorov, ki jih zaseda subjekt vpisa. Svojo lastninsko pravico bo lahko torej varoval z drugimi pravnimi inštituti. Ne more pa uspeti v registrskem postopku izbrisa subjekta vpisa, kar bi pomenilo prenehanje pravne osebe. Zato ni podano nobeno nesorazmerje med položajema predlagatelja in subjekta vpisa ter so pritožbeni očitki v tej smeri povsem neutemeljeni.
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Ker je tudi po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje obsojenki pri spremembi pravnomočnih odločb o izrečenih kazenskih sankcijah, izreklo povsem primerno enotno zaporno kazen v trajanju treh let in štirih mesecev zapora, se zavzemanja pritožnice za izrek nižje enotne zaporne kazni v trajanju treh let pokažejo kot neutemeljena.
gospodarska družba - prodaja - dobiček iz kapitala - societeta - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - prekluzija - dolgotrajnost sodnega postopka - nova dejstva ali dokazi - pobotni ugovor - vzajemnost medsebojnih terjatev - novo izvedensko mnenje - zakonske zamudne obresti
Toženec ni bil prekludiran z navedbami in dokazi glede višine tožbenega zahtevka, ki jih je podal po prvem naroku za glavno obravnavo, saj je že v odgovoru na tožbo nasprotoval tako temelju, kot višini tožbenega zahtevka, svoje ugovore v tej smeri pa je nato z novimi spoznanji tekom postopka na prvi stopnji zgolj specificiral, pri čemer pa te navedbe in dokazi niso v ničemer zavlekli reševanja predmetnega pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje namreč pritrjuje stališču Višjega sodišča v Ljubljani, ki ga je zavzelo v odločbi, opr. št. I Cpg 125/2013 z dne 28. 5. 2013, na katero se sklicuje toženec, da odgovor na vprašanje, kako določbe 286. člena ZPP uporabiti v situacijah, ko postopek na prvi stopnji traja deset ali več let, ni povsem jasen. Čas namreč sam po sebi prinaša nova dejstva in nova spoznanja, ki jih ni mogoče v celoti ignorirati, saj določila o prekluzijah niso namenjena temu, da bi sodišča sodila izven časa in prostora. Zato je objektivna nujnost, da se v dolgotrajnejših postopkih nekoliko odstopi od rigoroznega upoštevanja pravil o prekluzijah, pri čemer pa odstop ne sme povzročiti neenakomernih učinkov na procesni položaj pravdnih strank. Tudi ne sme biti katerikoli stranki dopuščeno, da naknadno bistveno spreminja navedbe o pravnorelevantnih dejstvih (ki so obstajala oziroma bila znana že prej) za nazaj.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja - konvencija mod 158
Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje, da ni podan odpovedni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker mu je psihiatrinja 13. 10. 2021 odredila aktivni bolniški stalež. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da priporočila psihiatrinje niso odločilna za presojo dovoljenih ravnanj v času bolniškega staleža. Po drugem odstavku 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je namreč za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika (prim. odločitev Vrhovnega sodišča VIII Ips 8/2020).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00063736
URS člen 21, 26. ZIKS-1 člen 42, 42/1. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2016) člen 20, 23. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 25. OZ člen 10, 148, 179.
odškodninska odgovornost države - neobstoj protipravnega ravnanja - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - izvrševanje kazni zapora - pravica do osebnega dostojanstva - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic
Ob neizpodbijani ugotovitvi, da bivanjske razmere z vidika velikosti osebnega prostora, z vidika vlažnosti in mrzlosti prostora ter svetlobe v času tožnikovega prestajanja pripora oziroma kazni zapora v Zavodu niso bile takšne, da bi opravičevale odškodnino, zatrjevano poslabšano zdravstveno stanje tožnika pa ni v vzročni zvezi z njegovim bivanjem v Zavodu, je treba presoditi, ali je država ravnala protipravno, ker ni zagotovila minimalnih standardov prestajanja zaporne kazni v smislu prepovedi mučenja in ponižujočega ravnanja. Presoja je odvisna od objektivnih okoliščin prestajanja kazni zapora oziroma pripora in ne od subjektivnega zaznavanja posameznega zapornika oziroma pripornika.
Tožnik zaradi visokih temperatur in neprijetnih vonjav v sobi ni upravičen do odškodnine. Sodišče prve stopnje je materialno pravo zmotno uporabilo, ko je štelo, da obstoji odškodninska odgovornost toženke zgolj zaradi dejstva obstoja visokih temperatur in neprijetnih vonjav, pri čemer je spregledalo, da elementa protipravnosti ni. Brez tega elementa pa tudi ni moč vzpostaviti vzročne zveze z zatrjevano škodo.
negatorna tožba - plačilo uporabnine - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - dobra vera kupca - pričakovana lastninska pravica - zavezovalni in razpolagalni pravni posel
Po prepričanju pritožbenega sodišča med tožnico in toženko lahko prišlo zgolj do zavezovalnega pravnega posla, iz katerega bi izhajal zgolj pravni naslov za prenos lastninske pravice. Pričakovana lastninska pravica, kot pravni standard, pa je varovana v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi popolnega zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj že ima, poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla, overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni.
ZIZ člen 71. ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
predlog za odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - odlog izvršbe po uradni dolžnosti - vročitev predloga za odlog izvršbe upniku - načelo kontradiktornosti - ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za predlog za izvršbo
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je samo (brez dolžničinega predloga in izrecne zakonske podlage v ZIZ) pozvalo upnico, da se izjavi o dolžničinem predlogu za odlog izvršbe, ni začelo voditi postopka odloga izvršbe po uradni dolžnosti, ampak je (zgolj) sledilo načelu kontradiktornosti in varovalo upničino pravico do izjave. ZIZ res ne določa obvezne vročitve dolžničinega predloga za odlog izvršbe upnici v izjavo, vendar pa ta možnost izhaja iz splošne določbe 5. člena ZPP (ki se v skladu s 15. členom ZIZ v postopku izvršbe smiselno uporablja) in 22. člen URS.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 235, 235/3, 239, 239/2. ZPP člen 280, 280/2.
stečaj pravne osebe - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - pritožba dolžnika - pritožba družbenika - odločanje o začetku stečajnega postopka - narok za obravnavo - vabilo na narok - pravica do priprave na obravnavo - pritožbeni razlogi - neizpodbojna domneva - plačilo davkov in prispevkov
Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanja insolventnosti, če je podan dejanski stan t. i. domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti. Družbenica dolžnika bi navedeno zakonsko domnevo zato lahko izpodbila le, če bi trdila in dokazala, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik ni imel neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati hkrati s plačilom plač delavcem.