ZSKZDČEU-1 člen 24, 24/2, 24/7. ZKP člen 117, 117.a, 201, 201/1, 201/1-1, 402, 402/3. URS člen 20, 20/1, 29.
zahtevana oseba - podaljšanje pripora - pravica do izjave - pravica do kontradiktornosti - predlog za podaljšanje pripora - način vročanja pisanj
Je za začetek teka roka za vložitev odgovora na predlog preiskovalnega sodnika relevanten trenutek oziroma dejanski čas, ko je zagovornik potrdil prejem pisanja sodišča, posredovanega po navadni elektronski pošti. S tem, ko je zunajobravnavni senat v obravnavanem primeru sprejel izpodbijano odločitev o podaljšanju pripora zahtevani osebi, še preden je potekel določeni 24 urni rok za izjavo o predlogu preiskovalnega sodnika, je v njeno škodo kršil pravico do obrambe iz 29. člena Ustave v zvezi s sedmim odstavkom 24. člena ZSKZDČEU-1.
pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - revolving kredit - odgovornost za dolgove - prenos dejavnosti na by pass podjetje - vsebinska povezava terjatve s prenesenim premoženjem - koneksnost
Bistveno je, kdaj upnik, ki ima terjatev do odsvojitelja premoženjske celote, vlaga v povečanje te premoženjske celote oziroma kdaj se ta premoženjska celota realno povečuje oziroma realno ohranja. Ob pravilni razlagi 433. člena OZ so po presoji pritožbenega sodišča upoštevni zgolj realni premiki premoženja.
OZ v 433. členu ne določa časovne komponente nastanka dolgov, vendar gre po stališču pravne teorije razumeti, da ima določba v mislih obveznosti, ki so nastale pred učinkom pogodbe o prenosu premoženja. Z vidika 433. člena OZ se upoštevajo obveznosti, ki so nastale v zvezi s pridobivanjem, vzdrževanjem ali obratovanjem stvari in pravic, ki sestavljajo premoženje. Pridobitelj odgovarja za dolgove, ki se nanašajo na to celoto oziroma njen del. Bistvena je torej funkcionalna zveza oziroma koneksnost med dolgom in premoženjsko celoto.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063693
ZKP člen 358, 358-3, 391. KZ-1 člen 251, 251/1.
ponarejanje listin - oprostilna sodba - dejansko stanje - uporaba ponarejene listine - pritožba oškodovanca
Zbrani dokazi za pričakovani zaključek pritožnika ne dajejo dovolj trdne osnove. Obtožba obdolženemu ni očitala, da je napravil krivo listino, marveč je bil nanj naslovljen očitek, da je ponarejeno javno listino uporabil kot pravo. Glede na opis dejanja v obtožnem aktu se torej sodišču prve stopnje sploh ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, kdo je listino o odpovedi delovnega razmerja z dne 10. 8. 2019, na kateri je bil podpis A. A., podpisal, pač pa je moralo zgolj ugotoviti, ali s strani državnega tožilstva predloženi dokazi nudijo dovolj osnove za trden zaključek, ali je obdolženi ob priložitvi listine, ko je preko e-VEM oddal obrazec za odjavo A. A. iz obveznega socialnega zavarovanja, vedel, da inkriminiranega dokumenta oškodovani ni podpisal.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja
Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Na dolžnost obrazložitve ugovora pa je bil dolžnik opozorjen tudi v pravnem pouku sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 8. 8. 2022.
zvišanje preživnine - preživninska obveznost staršev - bistveno spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe upravičenca - otrokove potrebe - dohodki - spremenjeno finančno stanje - materialni položaj - spori iz družinskega razmerja - izvajanje stikov
Sodišče je kot bistveno spremenjene razmere glede zmožnosti na strani predlagatelja upoštevalo trajnejše zmanjšanje zaslužka za skoraj 20 % zaradi spremenjenih okoliščin pri delodajalcu in dejstvo, da nasprotna udeleženka z mladoletnim sinom nima več stikov, zato mora za celotno oskrbo poskrbeti sam. Tudi po oceni pritožbenega sodišča gre za pravno odločilne okoliščine, ki upravičujejo novo odmero preživnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063849
ZPP člen 339, 339/2-8. OZ člen 73, 73/1, 766, 766/3.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - zastopanje pravne osebe - naknadna odobritev pogodbe - pogodba, ki jo sklene neupravičeno zastopana oseba - izjava volje s konkludentnimi dejanji - obličnost - ustni dogovor - plačilo za primer uspeha - plačilo za trud - trdtiveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Poslovno voljo o odobritvi pogodbe lahko neupravičeno zastopani izrazi z izrecno izjavo ali s konkludentnim dejanjem, na primer tako, da sprejme izpolnitev druge pogodbene stranke.
Tretji odstavek 766. člena OZ določa, da ima pri mandatni pogodbi prevzemnik naročila pravico do plačila za svoj trud, razen če ni drugače dogovorjeno ali če ne sledi iz narave medsebojnega razmerja kaj drugega. Iz te določbe izhaja, da mora drugačen dogovor, torej dogovor, da prevzemnik naročila nima pravice do plačila za svoj trud, ampak ima pravico do plačila samo, če bo posel uspešno opravljen, dokazati stranka, ki trdi, da obstaja takšen drugačen dogovor.
Sodišče prve stopnje je zato ob ugotovitvah, da toženka ni podala določnih trditev o zatrjevanih lastnih sredstvih, iz katerih je plačala kupnino in tudi izvedeni dokazi ne izkazujejo, s katerimi lastnimi sredstvi je kupnino poravnala, in ob ugotovitvah, da je tožnik v aprilu 2008 dvignil 90.500,00 EUR gotovine in da je priča A. A. potrdil oziroma izpovedal, da je toženka prosila tožnika za posojilo za nakup stanovanja in opreme v skupnem znesku 70.000,00 EUR in da je večkrat potrdila prejem tega posojila ter da ga bo tožniku vračala, kolikor bo lahko, utemeljeno zaključilo, da je tožnik posodil 70.000,00 EUR toženki za nakup stanovanja in opreme.
Tožnici sodišče ni odvzelo pravice do dokazovanja s postopanjem po tretjem odstavku 302. člena ZPP, ki je bilo pravilno. Razloge je pojasnilo v 7. in 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Tudi pritožbeno izpostavljena „nuja zaslišanja prič, zaradi morebitnih pomot v predhodnih opredelitvah“, ne izkazuje potrebe po ponovnem (neposrednem) zaslišanju prič s strani sodišča prve stopnje in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je načelu ekonomičnosti in pospešitve postopka v skladu s tretjim odstavkom 302. člena ZPP dalo prednost pred načelom neposrednosti. Celo sama tožnica v pritožbi izpostavlja dolgo trajanje postopka, medtem ko je iz spisa razvidno, da je bila zadeva predodeljena novi razpravljajoči sodnici v fazi že zaključene in nato (zaradi pridobljenih potrdil dobaviteljev) ponovno otvorjene glavne obravnave.
Izpodbijana sodba vsebuje številne prepričljive razloge o tem, da je bilo stanje kupljenih nepremičnin tožnici izjemno dobro znano in da ji ni moglo biti neznano.
Tožnica po zatrjevanem zamakanju ni pristala na skupen ogled strehe s toženko, kar ji je ta predlagala v omenjenem odgovoru, iz katerega tudi ne izhaja, da priznava napake na strehi in drugod in da je pripravljena izvesti novo streho. Kontrolni ogled je tožnica opravila sama in nanj ni vabila toženke, pridobljenih dokazov pa ni ustrezno zavarovala. Predmetno kaže na izrazito neupoštevanje določbe prvega odstavka 464. člena Obligacijskega zakonika (kupčeve sodelovalne dolžnosti) in to je sodišče prve stopnje primerno dokazno upoštevalo v smeri, da tožnica skritih stvarnih napak ni izkazala.
Tožnica je aktivno legitimacijo utemeljevala na pooblastilu toženkinega poslovnega partnerja, s katerim je slednji tožnico pooblastil za izterjavo njegove terjatve. Toženka ni ugovarjala veljavnosti oziroma morebitnih omejitev pooblastil tožnici, takšne omejitve pa tudi ne izhajajo iz vsebine priloženega pooblastila.
Pri vlogah gre za pisne izjave strank, ki se vlagajo zunaj obravnave, njihova vsebina pa je določena s procesnim dejanjem, ki ga želi subjekt v postopku opraviti. Sporne vloge vsebujejo vse elemente, ki jih določa 105. člen ZPP, nenazadnje gre za obrazložene vloge skladno s 16. točko OT. Pri vseh teh vlogah je ugotoviti, da je tožnik zatrjeval določena dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predložil dokazila zanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00067747
ZGD-1 člen 263, 499. ZFPPIPP člen 14, 42, 44. ZPP člen 243.
odškodninska odgovornost poslovodje - posojilo družbenika družbi - vračilo posojila - insolventnost družbe - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem
Dejstva, katere terjatve tožeče stranke bi morale biti oslabljene, v kolikšni višini in kdaj, sodijo v okvir ugotavljanja dejstev z izvedencem in ne v trditveno podlago tožeče stranke.
Relevantno je finančno stanje tožeče stranke po tem, ko ji je bila izrečena prepoved nadaljnjega sprejemanja depozitov in relevantni izkazi njenega nadaljnjega poslovanja pod predpostavko, da bi tožeča stranka to prepoved spoštovala.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDZdr člen 70, 70/1.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - predlog za podaljšanje - obvestilo - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju
Predlog za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom je predlagateljica podala skladno s prvim odstavkom 70. člena ZDZdr, ki določa, da mora biti podan najmanj 14 dni pred potekom roka zadržanja osebe po sklepu sodišča. Sodišče pa je predlog za podaljšanje zadržanja nasprotnega udeleženca na zdravljenju v Kliniki X. zmotno obravnavalo kot obvestilo Klinike X. o sprejemu nasprotnega udeleženca na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru in enako kot v sklepu Pr 1514/2022 odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Klinike X. do 16. 1. 2023.
Sodišče prve stopnje mora predlog Klinike X. obravnavati po določilih 70. člena ZDZdr in presoditi, ali so podani pogoji za zadržanje nasprotnega udeleženca na prisilnem zdravljenju po 16. 1. 2023.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - preložitev glavne obravnave
Splošno pravilo je, da stroški postopka načeloma niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je po zakonu dolžan storiti, oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki niso bile izogibne, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Tega, da je v konkretnem primeru zagovornica storila vse, kar je v danem primeru lahko, kot sama poudarja v pritožbi, glede na njeno povzeto ravnanje, ni mogoče sprejeti. Kot je pravilno izpostavilo prvostopenjsko sodišče, je bilo prav zaradi njenih številnih predhodnih opravičil in preložitev sporazumno dogovorjeno, kdaj se bo opravil sporni narok, pri čemer zagovornica po takšnem sporazumnem dogovoru o ovirah na svoji strani sodišča ni takoj obvestila, temveč šele 31. 5. 2022, ko je sodišče z odredbo z dne 26. 5. 2022 na dogovorjen narok že vabilo priče.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožeči stranki s stopnjo verjetnosti uspelo izkazati, da Dogovor z dne 18. 8. 2021 predstavlja prodajno pogodbo kot zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega mora toženec izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, saj sta se glede na povzeta nesporna dejstva pravdni stranki (verjetno) sporazumeli o predmetu prodaje in njegovi ceni.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00064738
ZPIZ-2 člen 16.. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 48, 288.. Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije člen 14.
ugotovitev lastnosti zavarovanca
Ker je na institucije EU prenesena izključna pristojnost za določitev sistema socialne varnosti za uradnike Unije (člen 14 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije), obveznost vključitve uradnikov Unije v nacionalni sistem socialne varnosti in obveznost, da ti uradniki prispevajo k financiranju takega sistema, ni v pristojnosti držav članic.
EU je tista, ki je pristojna za določitev obveznosti na področju socialne varnosti za svoje uradnike, z ZPPP pa je omogočeno izvajanje predpisov EU na tem področju. Toženec v konkretnem primeru, ko gre za vprašanje o lastnosti zavarovanca, ki je uradnik EU, niti ni pristojen odločati.
Pravilna je torej ugotovitev prvostopnega sodišča, da v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke v višini 6.476,20 EUR ne obstoji, ker je bila pobotana.
ZPSPP člen 24, 24/2, 27. ZPP člen 286, 337, 337/1.
najemna pogodba - najemna pogodba za določen čas - odpoved - odpovedni rok - skrajšanje odpovednega roka - konkludentno ravnanje - prekluzija
Najemna pogodba, sklenjena za določen čas, načeloma preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Izjemoma velja, da lahko stranki odpovesta najemno pogodbo, ki je bila sklenjena za določen čas, če se že v pogodbi vnaprej dogovorita, da je mogoče tudi takšno pogodbo odpovedati. V takšnem primeru se glede odpovedi najemne pogodbe za določen čas smiselno uporabljajo pravila glede odpovedi najemne pogodbe za nedoločen čas.
Na podlagi odpovedi preneha najemno razmerje s potekom roka (odpovedni rok), ki ga določa najemna pogodba. Odpovedni rok začne teči od vročitve odpovedi sopogodbeniku. Z odpovednim rokom so varovani interesi tiste pogodbene stranke, kateri se najemna pogodba za poslovne prostore odpoveduje.
Odpovedni rok je pravica in se ji stranka lahko vnaprej odpove. Prav tako je dopusten dogovor strank o trajanju odpovednega roka, potem ko je odpoved že dana. Stranki se lahko dogovorita tako za njegovo podaljšanje, kot tudi skrajšanje.
vrnitev v prejšnje stanje - dolžna skrbnost stranke - gospodarska družba - obveznost razpisati narok za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - soglasje za mediacijo - prekinitev zaradi postopka mediacije - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - soglasje pravdnih strank - nevložitev odgovora na tožbo - izdaja zamudne sodbe
Če stranka ob prejemu tožbe ne prebere vseh priloženih pozivov in opozoril sodišča ter zato na tožbo ne odgovori pravočasno, je to očitno neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. V takem primeru sodišče ni dolžno razpisati naroka, kot zmotno meni tožena stranka (prim. drugi odstavek 120. člena ZPP).
tatvina - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - vključenost v nadaljevano kaznivo dejanje
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je oškodovanec identičen, vendar pa pri tem prezrlo, da so bile tatvine izvršene v različnih poslovalnicah sicer istega oškodovanca, zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljena pritožbena kritika glede izpolnjenosti naravnega kriterija. Sodišče druge stopnje sprejema pritožbeno utemeljevanje, da ni izpolnjen kriterij pravne narave, ker ni mogoče očitati tožilstvu, da ni predlagalo združitve obeh postopkov, saj kot je bilo že ugotovljeno, ne gre za isti historični dogodek. V okviru istega historičnega dogodka je namreč potrebno obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več kazenskih postopkih, bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinske pravilne odločitve, nesprejemljivo