Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožeči stranki s stopnjo verjetnosti uspelo izkazati, da Dogovor z dne 18. 8. 2021 predstavlja prodajno pogodbo kot zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega mora toženec izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, saj sta se glede na povzeta nesporna dejstva pravdni stranki (verjetno) sporazumeli o predmetu prodaje in njegovi ceni.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00064738
ZPIZ-2 člen 16.. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 48, 288.. Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije člen 14.
ugotovitev lastnosti zavarovanca
Ker je na institucije EU prenesena izključna pristojnost za določitev sistema socialne varnosti za uradnike Unije (člen 14 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije), obveznost vključitve uradnikov Unije v nacionalni sistem socialne varnosti in obveznost, da ti uradniki prispevajo k financiranju takega sistema, ni v pristojnosti držav članic.
EU je tista, ki je pristojna za določitev obveznosti na področju socialne varnosti za svoje uradnike, z ZPPP pa je omogočeno izvajanje predpisov EU na tem področju. Toženec v konkretnem primeru, ko gre za vprašanje o lastnosti zavarovanca, ki je uradnik EU, niti ni pristojen odločati.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - navedba pomembnih okoliščin za presojo
Pravilnost izpodbijanega sklepa o domnevi umika ugovora je odvisna izključno od obstoja predpostavk iz petega odstavka 29.b člena ZIZ (tj. neplačila sodne takse in neobstoja pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse), obstoj teh pa pritožbeno niti ni sporen. Dejstva, na katera se je v pritožbi skliceval dolžnik (tj. da je delno plačal terjatev; da se je z upnikom dogovoril za obročno odplačevanje dolga; da upnik zaradi tega nima več pravnega interesa za nadaljnji postopek; da ne more več prenašati izvršiteljev; da se ga s tem, ko se izvršba opravlja pri drugih osebah, sramoti; da mu je upnik povzročil škodo), za presojo utemeljenosti pritožbe zato niso relevantna, tudi če bi bila resnična, pa dolžnik z njimi odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063693
ZKP člen 358, 358-3, 391. KZ-1 člen 251, 251/1.
ponarejanje listin - oprostilna sodba - dejansko stanje - uporaba ponarejene listine - pritožba oškodovanca
Zbrani dokazi za pričakovani zaključek pritožnika ne dajejo dovolj trdne osnove. Obtožba obdolženemu ni očitala, da je napravil krivo listino, marveč je bil nanj naslovljen očitek, da je ponarejeno javno listino uporabil kot pravo. Glede na opis dejanja v obtožnem aktu se torej sodišču prve stopnje sploh ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, kdo je listino o odpovedi delovnega razmerja z dne 10. 8. 2019, na kateri je bil podpis A. A., podpisal, pač pa je moralo zgolj ugotoviti, ali s strani državnega tožilstva predloženi dokazi nudijo dovolj osnove za trden zaključek, ali je obdolženi ob priložitvi listine, ko je preko e-VEM oddal obrazec za odjavo A. A. iz obveznega socialnega zavarovanja, vedel, da inkriminiranega dokumenta oškodovani ni podpisal.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja
Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Na dolžnost obrazložitve ugovora pa je bil dolžnik opozorjen tudi v pravnem pouku sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 8. 8. 2022.
zvišanje preživnine - preživninska obveznost staršev - bistveno spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe upravičenca - otrokove potrebe - dohodki - spremenjeno finančno stanje - materialni položaj - spori iz družinskega razmerja - izvajanje stikov
Sodišče je kot bistveno spremenjene razmere glede zmožnosti na strani predlagatelja upoštevalo trajnejše zmanjšanje zaslužka za skoraj 20 % zaradi spremenjenih okoliščin pri delodajalcu in dejstvo, da nasprotna udeleženka z mladoletnim sinom nima več stikov, zato mora za celotno oskrbo poskrbeti sam. Tudi po oceni pritožbenega sodišča gre za pravno odločilne okoliščine, ki upravičujejo novo odmero preživnine.
Tožnica je aktivno legitimacijo utemeljevala na pooblastilu toženkinega poslovnega partnerja, s katerim je slednji tožnico pooblastil za izterjavo njegove terjatve. Toženka ni ugovarjala veljavnosti oziroma morebitnih omejitev pooblastil tožnici, takšne omejitve pa tudi ne izhajajo iz vsebine priloženega pooblastila.
Tožnik je bil skladno s pravnomočno odločbo z dne 11. 11. 2020 upravičen do subvencije k plačilu tržne najemnine in ta njegov status se, kljub temu, da se ni prijavil na javni razpis, ki je bil objavljen 20. 11. 2020, ni v ničemer spremenil. SZ-1 namreč ne nalaga, da bi se moral upravičenec prijaviti na vsak javni razpis, ki bi bil objavljen po izdaji odločbe o priznanju pravice do subvencije k plačilu tržne najemnine. Je pa neprijava na javni razpis odločilnega pomena pri odločanju o novi pravici do subvencije k plačilu tržne najemnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO
VSL00063777
ZPP člen 108, 108/4, 165, 165/3, 286a, 357, 357a, 365, 365-3. ZNP-1 člen 42.
predlog za dovolitev nujne poti - pomanjkljiv predlog - zavrženje predloga - vrnitev zadeve v novo sojenje - dodelitev zadeve drugemu sodniku - nepravdni postopek - nevezanost na zahtevek - pravica dostopa do nepremičnine - vrnitev v popravo - dopolnitev predloga - prednostno reševanje zadev - pravica do sojenja v razumnem roku - nedovoljena pritožba
Predlog za določitev nujne poti obsega vse, kar je treba, da bi se lahko obravnaval, zaradi česar je nepravilno zavrženje tega predloga.
V konkretni zadevi obstaja več razlogov, zakaj je treba ponovno odrediti, da se zadeva pri ponovnem odločanju pred sodiščem prve stopnje dodeli drugemu sodniku.
Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je pritožba samostojno, redno pravno sredstvo in v obrazložitvi pritožbe mora pritožnik svoje argumente, ki naj bi utemeljevali pritožbo vselej jasno in opredeljeno navesti. Kar pomeni, da se tega svojega bremena ne more znebiti s sklicevanjem na svoje navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje. Povedano drugače,pritožbeno sodišče ni dolžno odgovarjati na navedbe pritožnika iz njegovih pripravljalnih vlog pred sodiščem prve stopnje, če v pritožbi niso jasno in opredeljeno navedene.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00063685
ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 20a/3, 20a/5, 38, 38/5, 38/6, 55, 72, 72/2, 72/2-3. ZPP člen 165, 165/3.
odlog izvršbe - nepošten pogodbeni pogoj - neposredno izvršljiv notarski zapis - pravda za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - odpoklicno upravičenje - način izkazovanja zapadlosti terjatve - ugovor ničnosti pogodbe - načelo formalne legalitete - načelo učinkovitosti - varstvo potrošnikov - stroškovna odločitev - kriterij uspeha v postopku - ugovor zoper sklep o izvršbi
Ni utemeljeno stališče dolžnika, da veljavna ureditev odloga izvršbe ni učinkovita. Načelo učinkovitosti upošteva procesno avtonomijo držav članic, a jo omejuje na način, da nacionalna procesna ureditev ne sme onemogočiti ali pretirano otežiti uresničevanja pravic, ki jih potrošnikom podeljuje pravo Unije. Slovenski zakonodajalec je odlog izvršbe v novi ureditvi opredelil tako, da je za dolžnika potrošnika enostavno dosegljiv, pri čemer lahko o njem odloči sodišče tudi po uradni dolžnosti. Edina zakonska obveznost je potrošnikovo zatrjevanje neveljavnosti posla, brez postavljanja kakšnih drugih ovir. Odločitev glede povrnitve dolžnikovih stroškov je odvisna od vprašanja, ali bo uspel v sproženi ničnostni pravdi, ali ne. Če bo uspel, bo tudi odpadla podlaga za obravnavano izvršbo, ki je tedaj neutemeljeno tekla. Če bo neuspešen, se bo izvršba nadaljevala. Po pojasnjenem, ko je celoten izvršilni postopek zastal in je v nadaljevanju odvisen od odločitve v pravdi, mora tudi stranska odločitev o stroških slediti tej procesni dinamiki. Če je pridržano nadaljevanje izvršbe, je pravilno pridržati tudi odločitev o stroških v zvezi z odlogom izvršbe.
odločitev o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - pravica do izjave - obrazložena vloga
Težnja po celoviti odločitvi glede povrnitve stroškov ne sme biti zreducirana na matematično operacijo, na kar nakazuje drugi odstavek 154. člena ZPP, ki kot dodatno merilo za odločanje o povrnitvi stroškov predpisuje upoštevanje vseh okoliščin primera. Okoliščine primera so zato tisto merilo, ki sodišču v vsakem sporu posebej narekujejo izbor metode oziroma vrednotenje in priznanje o povrnitvi pravdnih stroškov.
opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - preložitev glavne obravnave zaradi bolezni - zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka - darilo zapustnika - darilo tretjim osebam - vračanje daril v zapuščino - navidezna pogodba o dosmrtnem preživljanju - prikrito darilo - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju - dvakratno razpolaganje s premoženjem - uveljavljanje pravic v pravdi
Pritožnica zdravniškega potrdila oziroma dokaza o opravičenem izostanku k predlogu za preložitev naroka ni predložila, slednjega pa ni predložila niti v pritožbi. Zato smiselno zatrjevana kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila storjena.
Pritožbeno ni sporno, da D. D. ni dedič po zapustniku, prav tako tudi ni sporno, da pogodba ni bila sklenjena v zadnjem letu pred smrtjo zapustnika. Ker sporni delež nepremičnine, ki je bil predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, tudi če štejemo, da je pogodbo o dosmrtnem preživljanju prikrivala darilna pogodba, ni bil podarjen v zadnjem letu življenja zapustnika, se k vrednosti zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, ne prišteje.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je udeleženka zdrava, da skrbi za svoje zdravje in da se je pripravljena zdraviti ob pomoči osebnega zdravnika. Ta stališča so plod udeleženkine bolezenske produkcije in bolezensko pogojenega pomanjkanja uvida v lastno stanje. Izvedenka je ugotovila, da odklanjanje na medicinski znanosti utemeljenega zdravljenja vodi v poslabšanje, kronifikacijo bolezni, nepovratne spremembe v možganih in posledično vse hujšo invalidnost udeleženke.
odvzem starševske skrbi - pravica staršev do stikov z otrokom - stiki po odvzemu roditeljske pravice - odvzem pravice do stikov z otrokom - postavitev skrbnika - rejnik - korist mladoletnega otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - načelo izbire milejšega ukrepa - obveznost preživljanja otroka v primeru izrečenega ukrepa
Sodišče je materialnopravno pravilno naredilo tudi prognozo in oceno, ali bi koristi otroka lahko zavarovalo z blažjim ukrepom oziroma preverilo, ali bosta starša kdaj zmogla prevzeti skrb zanj. Izrek blažjega ukrepa je moralo izključiti ob ugotovitvi, da možnosti, da bi pritožnica (in nasprotni udeleženec) skrb za sina kdaj zmogla, praktično ni. Pritožnica je izvedenki povedala, da o vzgoji in negi otroka ne ve nič, njen življenjski slog je popolnoma neurejen, niti med nosečnostjo ni zmogla upoštevati dejavnikov, nujnih za zdrav razvoj otroka (kar je sodišče ugotovilo na podlagi mnenja izvedenke prof. dr. B. B.), okužena je s hepatitisom C in neuvidevna, razmerje z nasprotnim udeležencem je toksično in obarvano z nasiljem.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - delež zakonca na skupnem premoženju - pritožbene novote - nedopustne pritožbene novote
Skupno premoženje zakoncev je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, saj je posledica celovite presoje razmerij med zakoncema, kar narekuje njegovo enotno obravnavnje in posledično določitev enotnih deležev na vseh delih skupnega premoženja.
Da pa drži zaključek prvega sodišča, da obsojenec nima nobenega resnega namena do poravnave obeh dolgov, kar vztrajno zatrjuje v pritožbenih navedbah, ko je obljubljal poravnavo dolga obema oškodovancema do konca koledarskega leta 2022, pa izhaja še iz dopisov obeh oškodovancev in sicer D. D. z dne 9. 1. 2023 in C. C. z dne 6. 1. 2023, ko sta oba na poziv pritožbenega sodišča sporočila, da jima obsojenec do 9. 1. 2023 ni plačal ničesar.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 344.. ZDSS-1 člen 41, 41/6.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 204, 204/2.
izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - tatvina - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - prepozen odgovor na pritožbo - fikcija vročitve
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnica med opravljanjem delovnih nalog pri toženkinem naročniku vzela brusilnik nožev z namenom, da bi si ga prilastila. S tem je tožnica naklepoma huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima hkrati tudi vse znake kaznivega dejanja tatvine (prva in druga alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1).
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - stiki z otrokom - izvajanje stikov - začasno omejevanje stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Med udeležencema ni sporno, da ima deček precejšnje psihosocialne težave in da potrebuje strokovno pomoč ter medikamentozno terapijo. Prav tako nasprotni udeleženec ne nasprotuje ugotovitvi, da je simptomatika pri dečku, pa tudi njeno poslabšanje, povezana s stiki, razlog pa še ni ugotovljen.
Največja otrokova korist glede na izkazane okoliščine narekuje začasno neizvajanje stikov z očetom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063005
ZPP člen 337, 337/1, 425, 428, 428/2. ZIZ člen 272, 272/2-3.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - motilno dejanje - posestno varstvo - pravni interes - prepoved bodočega motenja - solastnina - parkirno mesto - nižji dokazni standard - tožbeni predlog - nekonkretizirane trditve - nedovoljena pritožbena novota - pravna teorija - načelo hitrosti postopka
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oziroma sile ne bi ostalo brez pomena.
Predlog začasne odredbe je po vsebini povsem enak tožbenemu predlogu.
To, da mora, ko toženka parkira pred njenim avtomobilom, prositi da ga umakne in vstati prej, da ne zamudi službe, sicer predstavlja nevšečnost, ki pa ne dosega niti standarda pravno priznane, kaj šele težko nadomestljive škode.