kršitev načela kontradiktornosti postopka - pravica do izjave - vročanje vloge v odgovor - vročanje odgovora na ugovor - odgovor na predlog - vpliv na odločitev sodišča
Eden od pomembnejših elementov pravice do enakega varstva je pravica do izjave. Zato mora biti vsaki stranki dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, pravnih vprašanjih, navedbah nasprotne stranke oziroma najširše o vsem procesnem gradivu, ki je pomembno za odločitev o njeni zadevi. Stranka pravice do uresničevanja pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Torej je najpomembnejši procesni institut, ki služi uresničevanju pravice do informacije, vročanje. Vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka, nasprotniku ni treba vročati.
Sodišče odgovora na ugovor in predlog za odlog ni vročilo dolžniku, izpodbijano odločitev o zavrnitvi ugovora pa je oprlo tudi na ta odgovor, do katerega se dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila dolžniku pravica do izjave v postopku nedvomno kršena.
ZDR-1 člen 44, 126, 126/2, 137, 137/2, 137/8. ZUDDob člen 7. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 76, 76/4. Kolektivna pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije (2013) člen 55, 55/4. Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije (2005) člen 50, 50/2. Kolektivna pogodba za lesarstvo (2017) člen 44, 44/5. KPtoupd člen 76, 76/4.
kolektivni delovni spor - skladnost splošnega akta z zakonom - plačilo za poslovno uspešnost - odsotnost z dela - plača - nadomestilo plače - posredna diskriminacija - osebna okoliščina - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Del plače iz naslova poslovne uspešnosti je sestavni del plače, zato je opravljanje dela (kar pomeni, da je delavec fizično prisoten na delovnem mestu, na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti po pogodbi o zaposlitvi) po naravi stvari ključen pogoj za izplačilo tega dela plače. V tem času delavec s svojim delovnim prispevkom dosega določene rezultate (produktivnost dela), kar vpliva na poslovni rezultat oziroma uspešnost delodajalca.
Glede na objektivno drugačen položaj delavcev, ki so fizično prisotni na delu in opravljajo delo, ter odsotnih delavcev, ki dela iz različnih razlogov ne opravljajo, je zakonodajalec drugače uredil tudi pravico do plačila. Ker položaja po določbah ZDR-1, ki urejajo ustrezno plačilo za delo, nista enaka oziroma primerljiva, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je določitev kriterija (efektivne) prisotnosti na delu pri izplačilu dela plače za poslovno uspešnost v Pravilniku diskriminatorna.
kaznivo dejanje davčne zatajitve - kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - uporaba milejšega ukrepa - zakonski znak kaznivega dejanja - velika premoženjska korist
Obarvani naklep se pri obravnavanem kaznivem dejanju zahteva že za temeljno obliko kaznivega dejanja, medtem ko je za kvalificirano obliko zahtevano še nekaj več, in sicer konkretizacija očitka storilcu, da mu je šlo za to, da s storitvijo kaznivega dejanja doseže veliko premoženjsko korist. Le zoper tako konkretizirani obtožbeni očitek lahko storilec oziroma v konkretnem primeru obtoženci, uspešno oblikujejo svojo obrambo in s tem uveljavijo svojo ustavno in zakonsko pravico do obrambe.
ZODPol člen 71, 71/1, 71/2, 71/6.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/4, 17.. KPJS člen 42, 46.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 2, 2/2, 17.. ZPP člen 154, 158.. ZSPJS člen 32.. Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (30.09.1994) člen 2.
policist - dodatek za stalno pripravljenost - poseben delovni pogoj - pripravljenost za delo - pisna odredba - zakonske zamudne obresti - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tudi če tožniku v času, za katerega zahteva dodatek za pripravljenost za delo, niso bile izdane pisne odredbe o pripravljenosti s strani navedenih oseb, to za odločitev ni bistveno, temveč je ključno, ali se je institut stalne pripravljenosti v praksi izvrševal in ali so za to vedeli in s tem soglašali tisti, ki so bili glede na navedeno pravno podlago pristojni odrejati pripravljenost za delo.
odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - neposredni oškodovanec - zavarovalno kritje - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - premoženjska škoda
Tožniku onemogočeno preživljanje zaradi smrti matere je prešlo v njegovo lastno škodo. Dejanska podlaga v tem konkretnem primeru brez dvoma omogoča ovrednotenje vzročne zveze s sklepom, da toženka nosi škodo.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - stiki z otrokom - izvajanje stikov - začasno omejevanje stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Med udeležencema ni sporno, da ima deček precejšnje psihosocialne težave in da potrebuje strokovno pomoč ter medikamentozno terapijo. Prav tako nasprotni udeleženec ne nasprotuje ugotovitvi, da je simptomatika pri dečku, pa tudi njeno poslabšanje, povezana s stiki, razlog pa še ni ugotovljen.
Največja otrokova korist glede na izkazane okoliščine narekuje začasno neizvajanje stikov z očetom.
odvzem starševske skrbi - pravica staršev do stikov z otrokom - stiki po odvzemu roditeljske pravice - odvzem pravice do stikov z otrokom - postavitev skrbnika - rejnik - korist mladoletnega otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - načelo izbire milejšega ukrepa - obveznost preživljanja otroka v primeru izrečenega ukrepa
Sodišče je materialnopravno pravilno naredilo tudi prognozo in oceno, ali bi koristi otroka lahko zavarovalo z blažjim ukrepom oziroma preverilo, ali bosta starša kdaj zmogla prevzeti skrb zanj. Izrek blažjega ukrepa je moralo izključiti ob ugotovitvi, da možnosti, da bi pritožnica (in nasprotni udeleženec) skrb za sina kdaj zmogla, praktično ni. Pritožnica je izvedenki povedala, da o vzgoji in negi otroka ne ve nič, njen življenjski slog je popolnoma neurejen, niti med nosečnostjo ni zmogla upoštevati dejavnikov, nujnih za zdrav razvoj otroka (kar je sodišče ugotovilo na podlagi mnenja izvedenke prof. dr. B. B.), okužena je s hepatitisom C in neuvidevna, razmerje z nasprotnim udeležencem je toksično in obarvano z nasiljem.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - zavrnitev pritožbe
Sklep z dne 2. 2. 2022 je nedvomno posledica prvotno pomanjkljivo izpolnjene naloge oz. neskrbnosti izvedenke. Dodan stavek pa predstavlja podrobnejše navodilo sodišča izvedenki oziroma prvotno nalogo podrobneje specificira. Navodilo je bilo potrebno glede na sprva neizpolnjeno nalogo in pojmovno ne predstavlja nove naloge oziroma ničesar 'dodatnega'. Če bi izvedenka dano nalogo že po prvotnem sklepu z dne 31. 12. 2020 izvedla celostno in s tem pravilno, 'nadaljnja navodila/pojasnila' in nenazadnje sam sklep z dne 2. 2. 2022 ne bi bili potrebni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - reorganizacija - svobodna gospodarska pobuda - državna pomoč
Država je sicer delodajalcem res nudila subvencije za čas čakanja na delo doma, subvencionirala krajši delovni čas in krila nadomestila za čas odrejene karantene, vendar pa delodajalcu ni mogoče očitati, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita že zato, ker ni sprejel ukrepov državne pomoči oziroma da iz tega razloga finančna plat ni mogla biti odločilna pri podaji odpovedi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00083800
ZKP člen 197, 197/3, 198, 198/4, 548, 548/1. ZIKS-1 člen 20, 20/4, 26, 26/2, 26/4.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka - tuj državljan - varščina - kdaj varščina zapade - pobeg obsojenca - zastaranje izvršitve kazni zaradi pobega obsojenca - poziv na prestajanje kazni zapora - vročitev poziva - odložitev izvršitve kazni zapora - zavrnitev ponovne prošnje - vlaganje vloge po pooblaščencu odvetniku - vročanje po ZUP - vročanje sodnih pisanj pooblaščencu - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - komunikacija s pooblaščencem - mednarodna tiralica - evropski nalog za prijetje in predajo - izogibanje pred prestajanjem zaporne kazni
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da se je obsojenec, ki je državljan Romunije, ob položitvi varščine zavezal, da se ne bo izogibal kazenskemu pregonu ter svojega zadnjega bivališča v Romuniji ne bo zapuščal, na vsa vabila sodišča se bo odzval, saj bo sicer lahko zoper njega ponovno odrejen pripor. Opozorjen je bil tudi, da varščina pripade v korist proračuna Republike Slovenije, če pobegne oziroma se ne odzove vabilom in pozivom sodišča na morebiten nastop kazni. Po vročenem pozivu na prestajanje kazni v letu 2008 na naslov v Romuniji je obsojenec po pooblaščenem zagovorniku večkrat vložil prošnjo za odlog izvršitve kazni, zadnji prošnji pa sodišče prve stopnje ni ugodilo, zaradi česar bi moral obsojenec kazen zapora nastopiti 16. 6. 2016, vendar se na poziv sodišča na prestajanje kazni zapora, kljub obljubi, da se bo odzval vabilom, ni odzval, zaradi česar je sodišče zoper njega v letu 2016 razpisalo tiralico, mednarodno tiralico in izdalo evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP). Že v letu 2015 je sodišče prve stopnje pristojnim organom Romunije podalo zaprosilo za prenos izvršitve kazni zapora iz Republike Slovenije v Romunijo, ki pa je bilo zavrnjeno, saj je bilo ugotovljeno, da se obsojenec ne nahaja v Romuniji in živi v Veliki Britaniji. Sodišče prve stopnje je po opravljeni preverki pri Interpolu Združenega Kraljestva v letu 2015 ugotovilo, da slednji nima podatkov o trenutnem prebivališču obsojenca. Zaključilo je, da je varščina zapadla najkasneje dne 29. 8. 2016, ko je zoper obsojenca odredilo tiralico, in da pripada proračunu; dejstvo, da je izvršitev kazni zapora zoper obsojenca zastarala, pa pri tem ni pomembno, saj je do zastaranja prišlo prav zaradi obsojenčevega izogibanja prestajanju kazni.
Pritožnik se ob zatrjevanju, da bi moralo sodišče obsojencu vrniti varščino, ker pravnomočno izrečena kazen zaradi zastaranja ni bila izvršena, sklicuje na pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS VSS I Kzz 9/78 z dne 12. 10. 1978. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da iz navedenega mnenja izhaja, da varščina vsekakor preneha in se mora položeni znesek denarja vrniti v primeru, ko je nastopilo absolutno zastaranje izvršitve kazni, vendar pa to velja zgolj v primeru, če pri tem ni bil podan razlog za zapadlost varščine. Razlog za zapadlost varščine pa je prav pobeg obsojenca, zaradi česar ob ugotovitvi te okoliščine, varščina kljub absolutnemu zastaranju izvršitve kazni, ne preneha.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064003
ZPP člen 8. OZ člen 6, 6/1. ZD člen 41.
zapuščinski postopek - dvig sredstev z računa zapustnika - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - vrnitev denarja v zapuščino - odstop dednega deleža - uveljavljanje kolektivne terjatve - nujni sosporniki - pravni interes - življenjski stroški - hramba denarja - denarna sredstva - povprečni mesečni dohodek - žepnina - psihično stanje - uporaba brez pravne podlage - denarna sredstva na bančnem računu - pavšalne trditve - dokazna stiska - procesno dokazno breme - dokaz s sodnim izvedencem
Tožnica ne upošteva določenih večjih izdatkov zapustnice (zlasti v zvezi z njenimi nepremičninami oziroma celotnim premoženjem), prevelik pomen pa pripisuje nekaterim izdatkom za osebno nego. Pri ugotavljanju mesečnih izdatkov zapustnice gre predvsem za vprašanje njihove celovite ocene (po vrsti in po višini), ne pa za matematični obračun teh stroškov.
Tožnica, ki je bila v določeni dokazni stiski, je, kot pravilno ugotavlja prvo sodišče, prevalila procesno dokazno breme na toženca.
zamudna sodba - splošno znana dejstva - pogoji za izdajo zamudne sodbe
V pritožbi zatrjevano dejstvo, da sta toženca vložila tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, na podlagi katere naj bi lastninska pravica na spornih nepremičninah prešla na tožnika, ne vpliva na obstoj pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj ne pomeni, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063171
ZIZ člen 272, 272/2-2. ZPP člen 425.
začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - spor zaradi motenja posesti - uporaba nepremičnine - izročitev ključev - nastanek škode - grozeča težko nadomestljiva škoda - konkretiziranost navedb - načelo hitrosti postopka - trditveno breme - pritožbena novota
Bistvo ureditvene začasne odredbe je v tem, da domnevni upnik predlaga začasno ureditev spornega pravnega razmerja že za čas sodnega postopka. Po pravni teoriji in sodni praksi gre pri regulacijskih začasnih odredbah za sredstvo, ki je upravičeno le v nujnih in izjemnih primerih.
Tožeči stranki zgolj s splošno navedbo, da se v stanovanju lahko naredi škoda, ker so instalacije stare in je zato treba večkrat preverjati stanje, nista zadostili trditvenemu bremenu glede standarda težko nadomestljive škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063005
ZPP člen 337, 337/1, 425, 428, 428/2. ZIZ člen 272, 272/2-3.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - motilno dejanje - posestno varstvo - pravni interes - prepoved bodočega motenja - solastnina - parkirno mesto - nižji dokazni standard - tožbeni predlog - nekonkretizirane trditve - nedovoljena pritožbena novota - pravna teorija - načelo hitrosti postopka
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oziroma sile ne bi ostalo brez pomena.
Predlog začasne odredbe je po vsebini povsem enak tožbenemu predlogu.
To, da mora, ko toženka parkira pred njenim avtomobilom, prositi da ga umakne in vstati prej, da ne zamudi službe, sicer predstavlja nevšečnost, ki pa ne dosega niti standarda pravno priznane, kaj šele težko nadomestljive škode.
ZDR-1 člen 170, 170/2, 170/4.. Kolektivna pogodba za lesarstvo (2017) člen 29, 29/3.. OZ člen 86, 86/1, 247.. ZPP člen 7, 212.
vračilo stroškov izobraževanja - izobraževanje v interesu delodajalca - razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi - nično pogodbeno določilo - pogodbena kazen - posebna znanja
Toženka se je v 4. členu Pogodbe o izobraževanju res zavezala, da bo v primeru, če ne bo dokončala izobraževanja, kot tudi v primeru, če bi prej kot v enem letu po končanem izobraževanju po svoji volji oziroma krivdi prekinila delovno razmerje pri tožnici, le-tej povrnila vtoževani pavšalni znesek 1.500,00 EUR kot del stroškov izobraževanja. Vendar pa je to pogodbeno določilo, ker je bilo navedeno izobraževanje izvedeno za potrebe delovnega procesa tožnice, v nasprotju s prisilnimi predpisi (z določili četrtega odstavka 170. člena ZDR-1 in tretjega odstavka 29. člena Kolektivne pogodbe za lesarstvo) in je torej nično (prvi odstavek 86. člena OZ).
ZTLR člen 28, 54, 72. SPZ člen 213, 213/1, 217, 217/2, 219, 222, 223.
nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem - dobrovernost posesti - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - priposestvovanje stvarne služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - osvoboditev stvarne služnosti - obseg izvrševanja služnosti - uporaba tuje stvari
Posledično zato, s strani tožnikov zatrjevana mirna posest spornega dela nepremičnine od leta 1982 do 2004 oziroma celo vse do 2019, ki pa ni bila dobroverna, ker so morali vedeti, da niso upravičeni imeti sporni del zemljišča v posesti kot lastniki, ne zadošča za pridobitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00064693
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
epidemija - dodatek za delo v rizičnih razmerah - višina dodatka - nevarni delovni pogoji - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obrazložitev izpodbijane sodbe ni razumljiva. Sodišče namreč ugotavlja, da je tožnica v mesecu maju 2020 delo s strankami opravljala 59,17 ur, nato pa zaključi, da tožnica ni dokazala, da je delo opravljala v nevarnih razmerah tudi v času, ko ni imela strank in stikov s sodelavci, kar bi kazalo na zaključek, da sodišče šteje, da je bilo delo s strankami (in stiki s sodelavci) v relevantnem obdobju delo v nevarnih pogojih. Vendar takšne sinteze decidirano ne poda, saj kljub temu tožnici vtoževanega dodatka ne prizna. Tako ni mogoče nedvoumno razbrati, kakšno je pravno stališče prvostopnega sodišča, ki je relevantno za obravnavani primer, niti kateri odločilni razlogi so ga pravzaprav vodili k njegovi odločitvi.
Dolžnik mora upniku povrniti tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Nedvomno so stroški v zvezi s predlogom za izvršbo potrebni stroški za izvršbo po temelju, vendar pa jih mora upnik, v kolikor hoče, da se mu jih prizna, tudi opredeljeno navesti. V konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo navedeno le „stroški priprave predloga za izvršbo“, se iz take opredelitve ne ve, kakšne stroške v zvezi s predlogom za izvršbo je upnik imel. Gre za presplošno opredelitev, ki je tudi v nasprotju z Navodilom za izpolnjevanje obrazca po Pravilniku o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, saj upnik teh stroškov ni opredelil kot na primer poštnina, fotokopije in podobno. Drži torej pritožbena trditev, da upnik stroškov ni konkretiziral tako, da bi pojasnil, na kaj se nanašajo in jih zato ni možno posamično ovrednotiti tako glede kriterija potrebnosti kot glede opredelitve do same višine stroškov.
Višje sodišče glede na odgovor na pritožbo upnika, v katerem se upnik sklicuje na stroškovnik, ki je dostopen na spletni strani samega upnika, navaja, da gre za novoto, ki jo v okviru pritožbenega postopka ne more upoštevati. Sicer pa višje sodišče pojasnjuje, da predstavlja glede na trditveno podlago upnika v pritožbi stroškovnik, ki ga upnik k pritožbi niti ne predloži, enostranski akt upnika, za katerega pa ni izkazal, da bi obstajala za njegovo uporabo kakršnakoli zakonita ali pogodbena podlaga.
ZKP člen 4, 148, 148/4, 157, 157/3,. ZP-1 člen 55, 55/2.
izločitev dokazov - sum storitve kaznivega dejanja - sum storitve prekrška - osredotočenost suma - pravni pouk osumljencu - pravni pouk ob odvzemu prostosti - poziv za izročitev prepovedanih predmetov
Navajanje pritožnika, da utegne biti odločitev prvostopenjskega sodišča o izločitvi dokazov preuranjena, je upravičeno. Pritožnik opozarja na odločbo o odvzemu prostosti in pridržanju z dne 24. 11. 2018, iz katere izhaja, da se je policijski postopek začel ob 02.45 uri, obdolženi pa je bil pridržan ob 03.10 uri, pri čemer iz navedene odločbe tudi izhaja, da je bil obdolženi v postopku seznanjen z razlogi za odvzem prostosti, katerega kaznivega dejanja je osumljen, kaj je podlaga za sum zoper njega ter seznanjen tudi s pravicami po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Višje sodišče ob tem pripominja, da dejstvo vročene odločbe o odvzemu prostosti in pridržanja ob 07.20 uri, nima odločilnega pomena za presojo, če je bil izkazano podan ustrezen pravni pouk obdolžencu v okoliščinah tretjega odstavka 157. člena v povezavi s pravicami iz četrtega člena ZKP oziroma v zvezi z zasegom predmetov na kraju samem, kot to izhaja iz obrazložitve odločbe o pridržanju v tretjem odstavku le-te.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063458
OZ člen 50, 50/1, 86. ZPP člen 154. ZBPP člen 46.
ničnost kupoprodajne pogodbe - neizpolnitev pogodbe - goljufija (prevara) - navideznost pogodbe - pogodba s slamnatim kupcem - pravna posledica - okoliščine konkretnega primera - sklenitev kupoprodajne pogodbe - učinkovanje pogodbe - stroškovna odločitev - brezplačna pravna pomoč - vrnitev plačil v dobro proračuna sodišča
Materalnopravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da kupna pogodba, ki jo je A. A. sklenila s toženko v vlogi navidezne kupke, ni navidezna pogodba, ki glede na določilo prvega odstavka 50. člena OZ ne bi imela pravnega učinka med strankama. Za tako pogodbo bi šlo le v primeru, če bi obe pogodbeni stranki ne le vedeli, da je resnični kupec nepremičnine B. B., ampak bi bila njuna volja, predvsem pa volja toženke, da pogodba med njima nima nobenih učinkov. Tega pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ampak je ugotovilo, da je volja strank za nakup ustrezala pravi volji.
Pritožbeno sodišče je v okviru uradnega preizkusa moralo poseči v stroškovno odločitev. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila toženki z odločbo predsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 17. 12. 2020, dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, za izvajanje te pomoči pa je bila določena odvetnica F. F. Sodišče prve stopnje bi moralo zato tožniku, ki v pravdi ni bil uspešen, na podlagi tretjega odstavka 46. člena ZBPP naložiti, da stroške, ki so bili za zastopanje toženke plačani iz proračunskih sredstev, povrne (namesto toženki) v korist proračuna.