OZ člen 174, 174/1, 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/2.
ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - nasilje v družini - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi prehodno (začasno) zmanjšane življenjske aktivnosti - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - pravdni stroški po uspehu - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Grožnje, ki povzročijo pri oškodovancu strah, pomenijo obliko posega v osebnostne pravice.
V predmetni zadevi sodišče prve stopnje pri tožnici ni ugotovilo trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ampak v 35. točki opisuje, da je zaradi poškodbe očesa morala ležati 3 do 4 tedne, da se je po poškodbi prsta bala za izid zdravljenja, sodišče ugotovi tudi, da je bila tožnica, ker jo je toženec poškropil s čistilom v oči, ovirana pri vsakdanjih opravil 7-14 dni in da je po dogodku 17. 2. 2015 še nekaj dni težko govorila in požirala. Ker nič od tega ne predstavlja trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti in tudi ne znatnega (začasnega) zmanjšanja življenjskih aktivnosti, iz tega naslova tožnica ni upravičena do denarne odškodnine.
Sodna praksa v določenih primerih sicer dopušča tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in po višini, pri čemer je končno vrednotenje uspeha rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov, toda sodna praksa to uporablja predvsem v tistih odškodninskih sporih, kjer je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - vzročna zveza - aktivna legitimacija - socialni transferji - delo na črno - status tujca
Odškodnina za materialno škodo je namenjena oškodovancu in ta je aktivno legitimiran. Tožnik ne more uveljavljati odškodnine za materialno škodo, ki je nastala njegovima sestrama, čeprav je šlo za denar, ki sta ga dali sestri posredniku zaradi pridobitve tožnikovih dokumentov.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v tožnikovem primeru ni posebnih okoliščin, ki bi opravičevale višjo odškodnino, kot jo je tožnik prejel po določbah ZPŠOIRSP. Tožnik je bil v svoji družini, imel je določene dokumente, ki so mu dopuščali izhod iz države, ni bil izgnan iz države.
Ob izbrisu tožnik ni bil zaposlen. Imel pa je status tujca v Republiki Sloveniji in tudi tujci so se lahko zaposlili na podlagi dovoljenja za delo (npr. vloga delodajalca ali osebna vloga). Vendar je sodišče ugotovilo in tega pritožba ne graja, da tožnik ni nikoli zaprosil za osebno delovno dovoljenje in tudi s strani delodajalca ni bila podana taka vloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063060
SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 93. OZ člen 528, 528/1. ZPP člen 212, 214, 214/2.
menjalna pogodba - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - rok za izročitev nepremičnine - ustni dogovor - ugovor dolžnika - ugovor pravice do posesti - trditveno in dokazno breme dolžnika - trditveno breme, če ugovor temelji na pogodbenem materialnem pravu - prevalitev dokaznega bremena - neobstoj ustnega dogovora
Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, če dokaže, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Res je, da je toženec v odgovoru na tožbo navedel med drugim tudi, da sta stranki dogovorili daljši rok za izročitev nepremičnine, vendar je to čisto vse, kar v zvezi s tem ponudi toženec. Glede na tako skopo trditev je tudi tožnikovo golo zanikanje takšnega dogovora zadosti, da prevali dokazno breme na toženca. Tudi iz izpovedb na glavni obravnavi ni dovolj prepričljivo razvidno, da bi bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor o podaljšanju roku za izročitev nepremičnine. Ko je bil zaslišan, toženec o tem ni izpovedal nič konkretnega. Samo to, da naj bi mu sestra (žena tožnika) rekla, »saj veš, da te ne bom, ker sva brat in sestra« in takoj nadaljeval »pa pustimo to«, česar pa ni mogoče razumeti kot dogovor med strankama (tožnikom in tožencem) o podaljšanju roka za izročitev nepremičnine. Nasprotno je tožnik izrecno zanikal, da bi se s tožencem dogovoril o kakšnem podaljšanju roka. Na podlagi vsega tega je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da toženec (na katerem je bilo zaradi podanih ugovornih trditev dokazno breme) ni uspel izkazati dogovora o daljšem roku za izročitev nepremičnine.
pritožba zoper stroškovno odločitev - pravnomočna odločitev - odločitev po temelju - odmera pravdnih stroškov
O vprašanju, katera stranka je dolžna plačati stroške pravdnega postopka, je že pravnomočno odločeno s sodbo, zato v odločitev o temelju ni mogoče posegati.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1, 41/1-4, 41/2, 41/3, 41/4, 50, 50/3, 50/3-2, 50/4.
stroški izvedenca - odmera izvedenine - izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Pri odmeri plačila za pripravo na ustno podajanje izjemno zahtevnega mnenja je sodišče druge stopnje upoštevalo razloge, zaradi katerih je bilo v sklepu o odmeri nagrade za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja pred sodiščem prve stopnje izvedensko delo ocenjeno za izjemno zahtevno (izjemno obsežen spis; specifična strokovna tematika).
fikcija umika pritožbe - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - izvršitev nakazila - vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - neprimeren dokaz - vnaprejšnja dokazna ocena - dejstvo v nasprotju z dokazi
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi tožeča stranka morala predložiti ustrezno pisno dokazilo, da je dne 17. 10. 2022 vnesla oziroma poskušala vnesti plačilni nalog v znesku 3.003,00 EUR v sistem Halcom ter da tega dokaza ni mogoče nadomestiti z zaslišanjem računovodkinje.
Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno ocenilo, da oprava naroka ni potrebna, ker je tožeča stranka predlagala vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga. Dokazi, ki jih je predložila, so namreč v nasprotju z dejstvi, ki jih je zatrjevala.
prenehanje delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zakoniti zastopnik - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je tožnik delo po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas opravljal z vednostjo tožene stranke.
Novi ravnatelj je izpovedal, kako je primopredaja potekala in zatrjeval, da na iztek tožnikove pogodbe o zaposlitvi sploh ni bil opozorjen, prav tako ni imel dostopa do računalniškega sistema. Da tožnik nima pogodbe o zaposlitvi je izvedel v petek 4. 2. 2021. Zato je tožnika že 8. 2. 3021 po mailu za naslednji dan poklical na razgovor, mu prepovedal nadaljnje delo in mu ponudil v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za drugo delovno mesto, ki pa je tožnik ni podpisal.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZODPol člen 67, 67/5, 88. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2.
stvarna pristojnost - delovni spor - upravni spor - službeno stanovanje - razveljavitev sklepa
Ob dejstvu, da je službeno stanovanje namenjeno za oddajo zaradi zadovoljevanja službenih potreb in da imajo pravico kandidirati na razpisu, ki ga objavi delodajalec, le njegovi zaposleni, gre za spor o pravici iz delovnega razmerja v smislu točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je stvarno pristojno delovno sodišče.
Izpodbijani akti ne predstavljajo upravne odločbe niti drugega akta, ki je lahko predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Tožena stranka izpodbijanih aktov ni izdala v okviru izvrševanja upravne funkcije. Ne gre niti za oblastvene akte, saj ji ni izdala v izvrševanju svoje oblastvene funkcije, temveč kot delodajalec v razmerju do tožnika kot svojega zaposlenega.
Ker je sodišče prve stopnje v zgoraj navedeni sodbi odločilo, da mora obsojeni denarno kazen v višini 3.300,00 EUR plačati v roku treh mesecev, to je do 6. 7. 2022, kar obsojeni ni storil, prošnjo za obročno plačilo denarne kazni pa je podal prepozno, in sicer dne 4. 10. 2022, je odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa pravilna in zakonita.
pravdna sposobnost stranke - zavrženje tožbe - odpravljiva pomanjkljivost
Ker procesno nesposobne stranke praviloma niso sposobne učinkovito skrbeti za varstvo svojih pravic, je dolžno sodišče v primeru okoliščin, ki jih zazna samo ali če nanje opozori katera od pravdnih strank, in če vzbujajo dvom o njenem obstoju, ugotoviti, ali je oseba dejansko procesno sposobna. V ta namen lahko izvaja dokaze, kot to pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, vendar pa mora, kot to dodaja pritožbeno sodišče, tudi glede slednjih spoštovati zakonske pogoje glede njihove uporabe (čl. 219 a ZPP), če gre za v drugih zadevah pridobljena izvedenska mnenja, in zagotavljati kontradiktornost postopka.
dedovanje - običajno prebivališče - pristojnost po stalnem prebivališču
Uredba kot sekundarni pravni akt Evropske unije se neposredno uporablja in predstavlja del pravnega reda tako Zvezne republike Nemčije kot Republike Slovenije, saj sta obe članici EU. Uredba v 4. členu določa, da se o celotnem dedovanju ter o celotni zapuščini zapustnika, ki jo je ta imel ob smrti, odloča pred enim sodiščem in v enem zapuščinskem postopku, to pa ne glede na to, kje se premoženje zapustnika nahaja. Kot navezno okoliščino za določitev pristojnosti države, katere organ oziroma sodišče bo takšen postopek izvedlo, pa določa državo, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - udarec s pestjo v obraz - način nastanka poškodb - telesna poškodba - sled poškodbe - presoja dejanskega stanja
Zaradi konkretne poškodbe, kot posledice udarca s pestjo v predel obraza, je bila zmožnost za delo oškodovanca začasno zmanjšana (pri čemer se lahko ta nanaša na oškodovančevo zaposlitev, kakor tudi na hišna in gospodinjska opravila), ob tem pa je bila začasno prizadeta tudi njegova zunanjost, kamor spadajo vidnejše spremembe na poškodovančevem telesu, predvsem na področju obraza.
Položaj udarnine, in sicer ko gre za v javnosti izpostavljeni del obraza, dodatno prispeva še k prizadetosti oškodovančeve zunanjosti.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je tudi po presoji pritožbenega sodišča zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 61. člena ZIZ), saj je ugovarjal upnikovi terjatvi tako po višini kot po temelju.
OZ člen 343, 347, 347/1, 356, 356/2, 1034. ZIZ člen 20a, 20a/3.
izpolnitev pogodbe - finančni lizing nepremičnin - odstop od pogodbe o leasingu - zastavni dolžnik - lastnik nepremičnin - res iudicata - odstopno upravičenje - odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe
V obravnavani zadevi upnik ne uveljavlja izterjave terjatve iz naslova odškodnine zaradi uresničitve odstopnega upravičenja, ampak izterjavo terjatve iz naslova izpolnitve pogodbe (tj. izterjavo v pogodbi o lizingu dogovorjenih in že zapadlih obrokov lizinga ter stroškov, ki naj bi jih bil po pogodbi dolžan nositi lizingojemalec, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi), nastanek oziroma zapadlost teh terjatev pa ni vezana na izkaz pogojev za uresničitev odstopnega upravičenja. Zavrnitev predloga za izvršbo za izterjavo terjatve iz naslova odškodnine zaradi odstopa od pogodbe (v zvezi s katerim je sodišče v tisti zadevi presodilo, da do njega sploh ni prišlo) zato ne pomeni odločitve o (ne)dovolitvi izvršbe za izterjavo terjatev iz naslova plačila po pogodbi o lizingu dolgovanih pa neplačanih zneskov, ki jih upnik zahteva v obravnavanem postopku, in ne vpliva na pravico upnika, da vloži nov predlog za izvršbo za izterjavo teh terjatev in da sodišče o njegovem predlogu vsebinsko odloči. Četudi je upnik za obračun obrokov lizinga v višji višini na podlagi na novo izdelanega anuitetnega načrta imel podlago v določbah 15. člena pogodbe o lizingu, glede na zgoraj povzeto vsebino te določbe dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da višina spremenjenih obrokov na podlagi določb notarskega zapisa ni bila v naprej v celoti določljiva. Dolžnikovo soglasje z neposredno izvršljivostjo se zato ne more nanašati tudi na presežek nad zneskom obroka, izrecno določenim v notarskem zapisu (7.110,20 EUR). Četudi je na podlagi pogodbe o lizingu lizingojemalec lizingodajalcu dolžan plačati stroške izdaje zahtevka za deponiranje pogodbe, prav tako pa tudi povrniti stroške zavarovanja predmeta lizinga, ki jih je plačal lizingodajalec, pa zneski teh stroškov v pogodbi niso določno opredeljen, niti niso navedeni vsi elementi, da bi bilo višino teh stroškov mogoče določiti. Prav tako ni določena zapadlost teh terjatev. Notarski zapis zato ne predstavlja primernega izvršilnega naslova za izterjavo teh stroškov. Glede stroškov opominov je v 16. členu pogodbe o lizingu sicer določeno, da ima lizingodajalec lizingojemalcu pravico zaračunati stroške vsakega opomina v višini 12,50 EUR. Vendar pa tudi glede teh zneskov v notarskem zapisu zapadlost ni določena. Upnik, ki je sicer izkazal, da je lizingojemalcu izdal opomine in mu tudi zaračunal stroške opominov, pa zapadlosti teh terjatev tudi ni izkazal na način iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ, saj ni izkazal niti da je račune za stroške opominov vročil lizingojemalcu niti da mu je vročil obvestila o zapadlosti teh stroškov. dolžnik v obravnavani zadevi nima položaja subsidiarnega poroka, ki bi osebno odgovarjal za plačilo terjatev iz pogodbe o lizingu, ampak ima položaj zastavnega dolžnika, ki za plačilo upnikovih terjatev odgovarja kot lastnik nepremičnin, ki so obremenjene s hipoteko, ustanovljeno v zavarovanje upnikovih terjatev do lizingojemalca, odgovornost dolžnika in poplačilna pravica upnika pa sta omejeni na poplačilo iz teh nepremičnin. Določbe 1034. člena OZ, ki se uporablja za presojo zastaranja terjatev v razmerju do subsidiarnega poroka, zato v razmerju do dolžnika ni mogoče uporabiti. Odstop od pogodbe o finančnem lizingu (z odkupno opcijo) sam po sebi nima za posledico prenehanja upnikove pravice do plačila do odstopa že zapadlih obrokov lizinga.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - očitno izmikanje glavni obravnavi
Ob tem, ko za odreditev osebnega omejevalnega ukrepa zadostuje že enkratna neupravičena neudeležba razpisanega naroka, zlasti ob upoštevanju, da sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kršitve, da je z enim vabilom obdolženca vabilo na več razpisanih narokov, pritožnik ne more doseči drugačne odločitve pritožbenega sodišča s smiselnim zavzemanjem, da bi moral obdolženec na vsakega od treh narokov prejeti ločeno vabilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00064610
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 9, 9-9.. OZ člen 131, 171.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - protipravnost - varno delovno okolje - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - neopravljanje dela iz razlogov na strani delodajalca - razlika v plači - regres za letni dopust
Toženka tožnika ni usposobila za varno delo, ni mu zagotovila zdravniškega pregleda in tudi ne vseh osebnih zaščitnih sredstev. Ker ni poskrbela za varno delovno okolje predvsem z dajanjem jasnih navodil, ki ne bi bila v nasprotju z varnim opravljanjem dela in ustreznim nadzorom, je po pravilnem stališču sodišča prve stopnje krivdno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala.
Tožnik dela po pogodbi o zaposlitvi ni opravljal. Razlogov, ki jih navaja pritožba, da mu je toženka pravzaprav storila uslugo, ko mu ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi, ker da za delo ključavničarja ni bil sposoben, ni mogoče upoštevati. Tožniku pripada s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno plačilo ves čas opravljanja dela po tej pogodbi, ki ga delodajalec ne sme in ne more enostransko spremeniti v nižje plačilo.
sklep o prekinitvi postopka - predlog stranke za prekinitev postopka - odločitev o predhodnem vprašanju - uporabnina - višina uporabnine - višina dednega deleža
Načeloma sicer velja, da ima vsaka stranka pravico izjaviti se o navedbah nasprotne stranke, vključno z navedbami procesne narave, vendar ZPP v 206. členu med drugim določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Odločitev o prekinitvi sodišče sprejme po svoji presoji in ni vezano na predloge ali izjave strank, zato sodišče prve stopnje s tem, ko predloga tožnikov za prekinitev ni vročalo tožencem, ni kršilo njihove pravice do izjave.
načelo formalne legalitete - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - nov postopek - nastanek škode - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - predujem za kritje stroškov - slabo premoženjsko stanje
Tudi nova tekoča pravda, ki jo zatrjuje dolžnik, nima učinka preprečitve izvršbe, ampak je lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev le razlog za morebitni odlog izvršbe. Enako velja za trditve glede nastanka škode v posledici oprave neposrednih izvršilnih dejanj. Upničina pravica do izvršbe v okviru pravice do sodnega varstva utemeljuje poseg v dolžnikovo premoženjsko sfero, četudi pri tem pride do določene škode.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka tudi ob ravnanju s skrajno skrbnostjo ni mogla pričakovati tožnikovega nepravilnega in neskrbnega ravnanja (tj. da bo snop armiranih mrež raztovoril pokončno z vpetjem za kovinske vezice le na dveh mestih) in se posledicam tega ravnanja tudi ne izogniti ali jih odstraniti. Bistveno je, da so delavci poznali pravilen način raztovarjanja mrež, ki je bil tudi praksa pri toženi stranki, in da so imeli možnost, da želji stranke po načinu raztovarjanja, ki ni bil skladen z navodili, ne sledijo.
ZPP člen 8, 285.. ZDR-1 člen 127, 127/3, 127/4, 128, 128/1, 128/2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2021) člen 40, 40/3.
dodatki k plači - posebni pogoji dela - nadurno delo - nočno delo - kolektivna pogodba
V primeru, če za stranki pogodbe o zaposlitvi ne velja nobena kolektivna pogodba, delavci do dodatka (za nadurno delo; enako velja za druge dodatke za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa) upravičeni; izhaja se iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah. Poleg tega je sodišče upoštevalo, da je toženka sama tožniku dodatek za nočno delo obračunala v višini 30 %, dodatek za delo v nedeljo pa v višini 50 %. Toženka niti v pritožbi ne ponudi druge pravne podlage za določitev višine dodatkov, kot je upoštevana KpCPP.