CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063060
SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 93. OZ člen 528, 528/1. ZPP člen 212, 214, 214/2.
menjalna pogodba - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - rok za izročitev nepremičnine - ustni dogovor - ugovor dolžnika - ugovor pravice do posesti - trditveno in dokazno breme dolžnika - trditveno breme, če ugovor temelji na pogodbenem materialnem pravu - prevalitev dokaznega bremena - neobstoj ustnega dogovora
Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, če dokaže, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Res je, da je toženec v odgovoru na tožbo navedel med drugim tudi, da sta stranki dogovorili daljši rok za izročitev nepremičnine, vendar je to čisto vse, kar v zvezi s tem ponudi toženec. Glede na tako skopo trditev je tudi tožnikovo golo zanikanje takšnega dogovora zadosti, da prevali dokazno breme na toženca. Tudi iz izpovedb na glavni obravnavi ni dovolj prepričljivo razvidno, da bi bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor o podaljšanju roku za izročitev nepremičnine. Ko je bil zaslišan, toženec o tem ni izpovedal nič konkretnega. Samo to, da naj bi mu sestra (žena tožnika) rekla, »saj veš, da te ne bom, ker sva brat in sestra« in takoj nadaljeval »pa pustimo to«, česar pa ni mogoče razumeti kot dogovor med strankama (tožnikom in tožencem) o podaljšanju roka za izročitev nepremičnine. Nasprotno je tožnik izrecno zanikal, da bi se s tožencem dogovoril o kakšnem podaljšanju roka. Na podlagi vsega tega je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da toženec (na katerem je bilo zaradi podanih ugovornih trditev dokazno breme) ni uspel izkazati dogovora o daljšem roku za izročitev nepremičnine.
motenje posesti - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - izdaja regulacijske začasne odredbe - ugovor zoper začasno odredbo - ponovno motenje posesti - nov predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje pravilno opredeli materialnopravno podlago za rešitev te zadeve, to so določbe ZIZ (272. člen) ob interpretaciji regulacijske začasne odredbe, kot jo je podalo Ustavno sodišče v zadevi Up 275/97. Gre namreč za primer, ko je predlog za izdajo začasne odredbe identičen tožbenemu zahtevku in je mogoče izdati začasno odredbo le, če upnik izkaže verjetnost škode, ki jo bo težko nadomestiti ali omiliti in pričakuje resne posledice, ki jih bo težko odpraviti ali omiliti. Pri tem sodišče pravilno ocenjuje, da je vezano na trditveno podlago in dokaze, katere predlaga upnik.
Tožeča stranka torej ni uspela dokazati, da dejavnosti ne more več opravljati zaradi ravnanja tožene stranke z drugim motitvenim ravnanjem.
sklep o stroških - povrnitev pravdnih stroškov - nagrada in stroški sodnega izvedenca - izvedenina - skupno premoženje - sporna podlaga in višina zahtevka - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - končni uspeh strank
Zavzemanje tožnika, da bi se ločeno upošteval uspeh po temelju in po višini, ni utemeljeno. Takšno ugotavljanje uspeha je v sodni praksi izjema.
Sodišče je sodni izvedenki v skladu s 3. točko prvega odstavka 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih priznalo priglašenih 230,00 EUR za pripravo na ustno podajanje zelo zahtevnega izvida. Pri tem je upoštevalo razloge, zaradi katerih je bilo v sklepu o odmeri nagrade za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja pred sodiščem prve stopnje izvedenkino delo ocenjeno celo za izjemno zahtevno (vključen osebni pregled; izjemno obsežen spis; specifična strokovna tematika).
fikcija umika pritožbe - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - izvršitev nakazila - vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - neprimeren dokaz - vnaprejšnja dokazna ocena - dejstvo v nasprotju z dokazi
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi tožeča stranka morala predložiti ustrezno pisno dokazilo, da je dne 17. 10. 2022 vnesla oziroma poskušala vnesti plačilni nalog v znesku 3.003,00 EUR v sistem Halcom ter da tega dokaza ni mogoče nadomestiti z zaslišanjem računovodkinje.
Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno ocenilo, da oprava naroka ni potrebna, ker je tožeča stranka predlagala vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga. Dokazi, ki jih je predložila, so namreč v nasprotju z dejstvi, ki jih je zatrjevala.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1, 41/1-4, 41/2, 41/3, 41/4, 50, 50/3, 50/3-2, 50/4.
stroški izvedenca - odmera izvedenine - izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Pri odmeri plačila za pripravo na ustno podajanje izjemno zahtevnega mnenja je sodišče druge stopnje upoštevalo razloge, zaradi katerih je bilo v sklepu o odmeri nagrade za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja pred sodiščem prve stopnje izvedensko delo ocenjeno za izjemno zahtevno (izjemno obsežen spis; specifična strokovna tematika).
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 365-3.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - grozeča težko nadomestljiva škoda - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je upnica s trditvami v predlogu verjetno izkazala tako nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (pogoj iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ) kot tudi, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, ki bi upnici nastala s prodajo sporne nepremičnine (pogoj iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ). Upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe namreč navedla, da bo v primeru prodaje sporne nepremičnine tretjemu dobrovernemu kupcu (dolžnika prodajo že oglašata na spletu) izgubila solastninsko pravico na nepremičnini. S tem je po presoji pritožbenega sodišča glede na specifičnost bodoče terjatve, katere zavarovanje predlaga, verjetno izkazala že obstoj objektivne nevarnosti, da bo brez izdaje predlagane začasne odredbe uveljavitev njene terjatve onemogočena, ter potrebnost odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode, saj upnica s predlagano začasno odredbo zasleduje pravico, da je kot dedinja upravičena do pridobitve lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki jo je pridobila s smrtjo pokojnega zapustnika (zavarovanje nedenarne terjatve) in ne na izplačilo dednega deleža (denarna terjatev). Te pravice do izročitve predmeta zapuščine pa v primeru prodaje tretji dobroverni osebi ne bi mogla uveljavljati in bi jo s prodajo torej izgubila. Zato upnici niti ni bilo treba dokazovati konkretnih ravnanj dolžnikov, ki bi kazala na razpolaganje z denarnimi sredstvi, ki bi jih prejela od morebitne prodaje, in tudi ne, da imata kakršnekoli upnike, ki bi v primeru prodaje nepremičnine konkurirali na kupnini.
ZPP člen 8, 285.. ZDR-1 člen 127, 127/3, 127/4, 128, 128/1, 128/2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2021) člen 40, 40/3.
dodatki k plači - posebni pogoji dela - nadurno delo - nočno delo - kolektivna pogodba
V primeru, če za stranki pogodbe o zaposlitvi ne velja nobena kolektivna pogodba, delavci do dodatka (za nadurno delo; enako velja za druge dodatke za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa) upravičeni; izhaja se iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah. Poleg tega je sodišče upoštevalo, da je toženka sama tožniku dodatek za nočno delo obračunala v višini 30 %, dodatek za delo v nedeljo pa v višini 50 %. Toženka niti v pritožbi ne ponudi druge pravne podlage za določitev višine dodatkov, kot je upoštevana KpCPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064822
SPZ člen 39, 44, 99. OZ člen 131. ZPP člen 13, 150, 226, 226/3, 243, 339, 339/2, 339/2-8.
varstvo lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - prepoved posegov - vzpostavitev prejšnjega stanja - obrazložitev zavrnitve dokazov - nesubstanciran dokazni predlog - dokazni predlog za vpogled v sodni spis - katastrska meja - izvedenec določene stroke - odškodninski zahtevek - zastaranje odškodninskega zahtevka - procesne kršitve - konstitutivna odločba - deklaratorna narava sklepa - vsebina sklepa o določitvi meje - ureditev meje v nepravdnem postopku - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - javno dobro - javna cesta - samovoljen poseg v nepremičnino - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - izvedensko mnenje iz drugega postopka - grajanje izvedenskega mnenja - katastrski podatek - povrnitev gmotne škode - denarni odškodninski zahtevek - odškodninska podlaga - ugotovitveni tožbeni zahtevek - negatorna tožba - stvarnopravni zahtevek - nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem - ovire za priposestvovanje
Katastrska meja se ugotavlja z izvedencem geodetske stroke, zato so priče absolutno neprimeren dokaz za dokazovanje poteka meje. Ob ugotovitvi, da tožnik ni lastnik dela zemljišča, v zvezi s katerim uveljavlja varstvo svoje lastninske pravice, dejstva o samem posegu za presojo stvarnopravnega zahtevka niso odločilna.
Sklep o ureditvi meje je konstitutivne narave le, če se meja uredi po zadnji mirni posesti ali po pravični oceni. Če se uredi po močnejši pravici, je sklep deklaratorne narave.
Upoštevaje deklaratornost sklepa o ureditvi meje pa je sodišče v pravdi, kjer je potek meje predhodno vprašanje (kot v tej zadevi), na pravnomočno urejeno sodno mejo vezano, saj bi ponovno ugotavljanje iste meje v pravdnem postopku, pa čeprav le kot predhodno vprašanje, pomenilo ponovno odločanje o isti stvari oziroma ponovno odločanje o že pravnomočno rešenem predhodnem vprašanju.
Javno dobro je stvar, ki ni v pravnem prometu, zato na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice na noben način, niti s priposestvovanjem. Priposestvovanje javnega dobrega izrecno izključuje prvi odstavek 44. člena SPZ, enako je določal prej veljavni 29. člen ZTLR (javno dobro je bilo izenačeno z družbeno lastnino). Prepoved priposestvovanja javnega dobrega je bila vedno absolutna in o tem je bila in je še vedno sodna praksa ustaljena in enotna. Zaradi navedenega tudi meje zasebnega zemljišča z javnim dobrim ni mogoče urejati po kriteriju zadnje mirne posesti, temveč samo po kriteriju močnejše pravice, to je po stanju v katastru.
Opravljene meritve in točke so vrisane v kataster na podlagi upravnih odločb, zato je treba morebitne napake katastrskih podatkov sanirati v ustreznem upravnem postopku, saj civilno sodišče ne more ne v pravdnem ne v nepravdnem postopku spreminjati katastrskih podatkov.
motenje soposesti - motilno dejanje - bistvene sestavine tožbe - navedba datuma - oblikovanje tožbenega zahtevka - dajatveni zahtevek - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočih motilnih ravnanj - ugotovitev načina motenja posesti - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - sprememba istovetnosti zahtevka - sprememba dejanskega stanja - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti
Točen datum motilnega ravnanja ni nujna sestavina tožbenega zahtevka za motenje posesti, ki je, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, dajatveni, se ga pa lahko, skladno s sodno prakso, oblikuje tudi na način, kot ga je tožnik: poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja se zahteva zaradi specifikacije zahtevka ugotovitev načina motenja posesti. Obdobje, v katerem naj bi prišlo do motenja posesti, je le v spremljajočem ugotovitvenem delu zahtevka navedeno dejstvo. Z razširitvijo časovnega obdobja, v katerem naj bi prišlo do motenja posesti, tožnik ni spremenil istovetnosti zahtevka, pač pa le navedbo. Na določila 184. člena ZPP oprta presoja prvostopenjskega sodišča, da tožnik s tem ni spremenil tožbe, je pravilna.
Neposredni posestnik posest izgubi le, če neha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo (prvi odstavek 30. člena SPZ) po svoji volji. Če posestnik neodvisno od svoje volje začasno ne more izvrševati dejanske oblasti, posesti ne izgubi.
Z odstranitvijo 11-tih železnih nosilcev, pokritih s folijo, pa čeprav le delno in kljub dotrajanosti plastične folije, ter s prekopom zemlje, s čemer je bila uničena zelenjava, ki je še bila v zemlji, in sicer v izmeri 12 x 4 m, je vsekakor prišlo do take spremembe dejanskega stanja, ki nima le pravni, ampak tudi ekonomski in praktični pomen. Ne gre za le neznatno spremembo stanja, ki nima praktičnega pomena; ekonomski interes tožnika za varstvo posestnega stanja je izkazan.
Bistvo zahtevka za vzpostavitev prejšnjega stanja je v vzpostavitvi takega posestnega stanja, kot je bilo pred motilnim dejanjem. Toženec mora tožniku zagotoviti, da bo nemoteno obdeloval (sam ali po drugih) površino 12 x 4 m na mestu, kjer jo je prej in da bo na tej površini 11 železnih obokov v velikosti, kot je bila pred odstranitvijo, ter UV plastično folijo za prekritje železnih nosilcev. Ni nujno, da toženec namesti iste nosilce in folijo, kot jih je odstranil; lahko jih nadomesti z enakovrednimi (ali boljšimi).
pritožba zoper stroškovno odločitev - pravnomočna odločitev - odločitev po temelju - odmera pravdnih stroškov
O vprašanju, katera stranka je dolžna plačati stroške pravdnega postopka, je že pravnomočno odločeno s sodbo, zato v odločitev o temelju ni mogoče posegati.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZODPol člen 67, 67/5, 88. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2.
stvarna pristojnost - delovni spor - upravni spor - službeno stanovanje - razveljavitev sklepa
Ob dejstvu, da je službeno stanovanje namenjeno za oddajo zaradi zadovoljevanja službenih potreb in da imajo pravico kandidirati na razpisu, ki ga objavi delodajalec, le njegovi zaposleni, gre za spor o pravici iz delovnega razmerja v smislu točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je stvarno pristojno delovno sodišče.
Izpodbijani akti ne predstavljajo upravne odločbe niti drugega akta, ki je lahko predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Tožena stranka izpodbijanih aktov ni izdala v okviru izvrševanja upravne funkcije. Ne gre niti za oblastvene akte, saj ji ni izdala v izvrševanju svoje oblastvene funkcije, temveč kot delodajalec v razmerju do tožnika kot svojega zaposlenega.
sprememba otrokovega osebnega imena - varstvo koristi otroka - soglasje - upravna enota - izvršitev odločbe - dokončnost odločbe
Odločitev o pravilno oblikovanem izreku je po prepričanju pritožbenega sodišča pomembna zato, da stranke postopka niso zavedene, da je z odločitvijo sodišča že dokončno odločeno o spremembi ter da jim ni potrebno ničesar več storiti. Za realizacijo spremembe je treba namreč vložiti prošnjo pri upravni enoti, ki se ji priloži pravnomočna odločba sodišča iz nepravdnega postopka o utemeljenosti te prošnje, ki nadomešča soglasje tistega roditelja, ki tega ni podal. Šele z dokončnostjo odločbe, ki jo bo o spremembi otrokovega priimka izdala upravna enota, bo sprememba veljala (drugi odstavek 21. člena ZOI-1).
OZ člen 6, 6/2, 112, 112/1, 112/2, 112/3, 112/4, 112/5.
pogodba o poslovnem sodelovanju - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - epidemija - znane okoliščine - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravne posledice - restriktivna razlaga
Predpostavke, ki morajo biti podane za uveljavljanje spremenjenih okoliščin so razdelane v prvem do tretjem odstavku 112. členu OZ. Poleg pozitivnih predpostavk, ki morajo biti podane za uspeh tožeče stranke (prvi odstavek 112. člena OZ), morata biti izpolnjeni tudi dve negativni predpostavki (drugi in tretji odstavek 112. člena OZ). Za odločitev v tej zadevi je bilo pravno odločilnega pomena ali je bila izpolnjena negativna predpostavka in sicer, da tožeča stranka epidemije koronavirusa ni mogla upoštevati ob sklenitvi Pogodbe v juniju 2020 in se jim tudi ni mogla izogniti ali odkloniti njihove posledice. Sodišče druge stopnje najprej opozarja, da je pravna teorija v smiselno podobni situaciji kot je epidemija koronavirusa, to je v obdobju po gospodarski krizi leta 2008, izoblikovala sedem točk, ki bi jih morala obrazložiti stranka, ki želi uveljaviti razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Te so: (1) spremembe dohodkov (odhodkov); (2) kako se je doslej odzivala na spremenjene okoliščine in v čem so te okoliščine, zunanje, nepričakovane; (3) kako spremenjene okoliščine vplivajo na pogodbo in splošni položaj stranke; (4) kako je ocenjevala tveganje; (5) kako je ravnala, da ji ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti (gospodarstvenik); (6) kaj je storila, da bi izpolnila načelo in temeljno zavezo pacta sunt servanda (izpolnitev pogodbenih obveznosti); (7) načrt oziroma predlog za spremembo pogodbe.
Sodišče prve stopnje je namreč z izločitvijo v izreku napadenega sklepa navedenih zapisnikov, ki vsebujejo izjavo obdolženega in B. B., nepravilno uporabilo določbe 83. člena ZKP, saj ne gre za dokaze, ki jih je po ZKP sodišče prve stopnje dolžno izločiti iz spisa, kot to pravilno navaja pritožba.
SPZ-B člen 64, 49, 9.. PZ-UPB5 člen 221, 208, 207, 317, 330, 354, 349.
lastninska pravica na čolnu - nedobrovernost kupca - izbrisna tožba
Drugi toženec zaradi svoje nedobrovernosti ni pridobil lastninske pravice na čolnu, ki ga je kupil od nelastnika. Pravilna je presoja, da je vknjižba v njegovo korist v vpisniku morskih čolnov materialnopravno neveljavna in se mora izbrisati.
Drugi toženec se neutemeljeno sklicuje na pričakovano pravico pridobitelja, ki razpolaga z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim poslom. Pogodba o zavezovalnem poslu, na kateri je podpis overjen in vpisni list ne predstavljata veljavnega dovolila za vknjižbo v vpisnik morskih čolnom, ki ga zahteva zakon.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2. ZJU člen 26, 26/4, 33, 33/1.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - epidemija - višina dodatka
Napačno je stališče pritožnika, da je tožena stranka z izdajo sklepa z dne 13. 5. 2020 krčila pravice delavcev in da sklep ni bil izdan zakonito. Sklep je skladno s pooblastili izdala predstojnica (prvi odstavek 33. člena ZJU) zaradi epidemije in ne gre za akt, za katerega bi potrebovala soglasje sindikata po četrtem odstavku 26. člena ZJU. Skladen je z razlago Komisije za razlago KPJS 11. točke 39. člena KPJS v povezavi z drugim odstavkom istega člena, da delavcu dodatek ne pripada za celoten čas opravljanja dela v območju epidemije, temveč le za delovni čas, ko je dejansko delal v nevarnih pogojih.