sklep o dedovanju - dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč - omejitev dedovanja - upravičenec do denarne socialne pomoči - odpoved dedovanju - dedna izjava - prehod zapuščine na dediča - dediči drugega dednega reda
Sodišče je v izpodbijanem sklepu o dedovanju pravilno pojasnilo, da se dedovanje skladno s 128. členom ZD omeji, ker je bil zapustnik upravičenec do denarne socialne pomoči, in da zato zapuščina deloma preide na RS, preostanek pa dedujeta dedinji drugega dednega reda, ki nista podali dednih izjav.
načelo formalne legalitete - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - nov postopek - nastanek škode - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - predujem za kritje stroškov - slabo premoženjsko stanje
Tudi nova tekoča pravda, ki jo zatrjuje dolžnik, nima učinka preprečitve izvršbe, ampak je lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev le razlog za morebitni odlog izvršbe. Enako velja za trditve glede nastanka škode v posledici oprave neposrednih izvršilnih dejanj. Upničina pravica do izvršbe v okviru pravice do sodnega varstva utemeljuje poseg v dolžnikovo premoženjsko sfero, četudi pri tem pride do določene škode.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka tudi ob ravnanju s skrajno skrbnostjo ni mogla pričakovati tožnikovega nepravilnega in neskrbnega ravnanja (tj. da bo snop armiranih mrež raztovoril pokončno z vpetjem za kovinske vezice le na dveh mestih) in se posledicam tega ravnanja tudi ne izogniti ali jih odstraniti. Bistveno je, da so delavci poznali pravilen način raztovarjanja mrež, ki je bil tudi praksa pri toženi stranki, in da so imeli možnost, da želji stranke po načinu raztovarjanja, ki ni bil skladen z navodili, ne sledijo.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - duševna bolezen - shizofrenija - prisilno zdravljenje - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec medicinske stroke
Zaradi psihotične simptomatike, ki ostaja nedostopna zdravljenju, si preiskovanka povzroča hudo škodo na svojem zdravju, saj se bolezenski simptomi postopno kronificirajo in v možganih povzročajo strukturne spremembe, kar posledično vodi v razvoj na zdravila odporne psihoze, kar pomeni, da je zdravljenje z zdravili kasneje mnogo manj uspešno oziroma celo neuspešno.
OZ člen 6, 6/2, 112, 112/1, 112/2, 112/3, 112/4, 112/5.
pogodba o poslovnem sodelovanju - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - epidemija - znane okoliščine - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravne posledice - restriktivna razlaga
Predpostavke, ki morajo biti podane za uveljavljanje spremenjenih okoliščin so razdelane v prvem do tretjem odstavku 112. členu OZ. Poleg pozitivnih predpostavk, ki morajo biti podane za uspeh tožeče stranke (prvi odstavek 112. člena OZ), morata biti izpolnjeni tudi dve negativni predpostavki (drugi in tretji odstavek 112. člena OZ). Za odločitev v tej zadevi je bilo pravno odločilnega pomena ali je bila izpolnjena negativna predpostavka in sicer, da tožeča stranka epidemije koronavirusa ni mogla upoštevati ob sklenitvi Pogodbe v juniju 2020 in se jim tudi ni mogla izogniti ali odkloniti njihove posledice. Sodišče druge stopnje najprej opozarja, da je pravna teorija v smiselno podobni situaciji kot je epidemija koronavirusa, to je v obdobju po gospodarski krizi leta 2008, izoblikovala sedem točk, ki bi jih morala obrazložiti stranka, ki želi uveljaviti razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Te so: (1) spremembe dohodkov (odhodkov); (2) kako se je doslej odzivala na spremenjene okoliščine in v čem so te okoliščine, zunanje, nepričakovane; (3) kako spremenjene okoliščine vplivajo na pogodbo in splošni položaj stranke; (4) kako je ocenjevala tveganje; (5) kako je ravnala, da ji ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti (gospodarstvenik); (6) kaj je storila, da bi izpolnila načelo in temeljno zavezo pacta sunt servanda (izpolnitev pogodbenih obveznosti); (7) načrt oziroma predlog za spremembo pogodbe.
ZDR-1 člen 146, 146/2, 146/2-1, 148, 148/3, 148/8, 185, 185/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22a, 22a/3.. ZODPol člen 70, 70/3.
kršitev pravic iz delovnega razmerja - starševsko varstvo - ugotovitveni zahtevek - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožnik je užival posebno varstvo kot delavec, ki neguje otroka starega do treh let, do 6. 10. 2021. S tožbo je zahteval tudi ugotovitev, da mu sme toženka odrejati opravljanje dela med 6.00 in 15.30 uro, ne pa ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih, vse do 6. 10. 2021. V tem delu je zahtevek nespretno oblikoval (po vsebini gre za zahtevek, da mu toženka do 6. 10. 2021 ne sme odrejati dela ob določenih dnevih), saj ne gre za ugotovitveni zahtevek, ampak za dajatveni (prepovedni) zahtevek, za katerega pa po 6. 10. 2021 tožnik nima več pravnega interesa.
sklep o prekinitvi postopka - predlog stranke za prekinitev postopka - odločitev o predhodnem vprašanju - uporabnina - višina uporabnine - višina dednega deleža
Načeloma sicer velja, da ima vsaka stranka pravico izjaviti se o navedbah nasprotne stranke, vključno z navedbami procesne narave, vendar ZPP v 206. členu med drugim določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Odločitev o prekinitvi sodišče sprejme po svoji presoji in ni vezano na predloge ali izjave strank, zato sodišče prve stopnje s tem, ko predloga tožnikov za prekinitev ni vročalo tožencem, ni kršilo njihove pravice do izjave.
ZDR-1 člen 143, 143/3. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 29, 29/2. Evropska socialna listina (1995) člen 2, 2-4. MKDKDČ člen 5. ZSPJS člen 40, 40/1, 40/2. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
vrnitev dela plače - dodatek za stalno pripravljenost - dodatek za delo preko polnega delovnega časa - krajši delovni čas - posebni pogoji dela - urna postavka - exceptio illegalis
Toženčevo prizadevanje, da bi se pri izračunu urne postavke upoštevala mesečna delovna obveznost, kot bi izhajala iz skrajšanega polnega delovnega časa, torej 157 ur, ni utemeljeno. Tako bi bila urna postavka delavcev, ki opravljajo delo v skrajšanem polnem delovnem času, višja kot je urna postavka delavcev, ki opravljajo delo v polnem delovnem času, kar pa ne bi bilo sistemsko skladno niti ne namenjeno varstvu, ki ga je deležen, torej zasledovanju cilja, da so takšni delavci tveganjem za zdravje izpostavljeni krajši (skrajšani delovni) čas, pa kljub temu prejmejo enako (osnovno) plačo kot delavci, ki delo opravljajo v polnem delovnem času.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina mladoletnih otrok - stiki otroka s staršem
Glede na konkretne okoliščine je v otrokovo največjo korist, da se ga zaupa v varstvo in vzgojo očetu, ki živi v kraju, kjer otrok obiskuje osnovno šolo. V kolikor bi bil zaupan materi, ki živi na D. D. (in bi tam nadaljeval šolanje), bi bil izpostavljen visoki stopnji tveganja, da tega prehoda ne bi zmogel in bi se pri njem okrepile travme, katerih posledic se ne da predvideti.
Sodišče prve stopnje je določilo relativno obširne stike otroka z materjo. Pri tem je sledilo mnenju izvedenca […] ter upoštevalo specifike tega primera, ki so povezane predvsem z geografsko oddaljenostjo staršev. Stike je med starša dokaj enakomerno porazdelilo.
Zaradi izvedbe stikov med tednom si je mati v F. F. najela stanovanje, za kar plačuje mesečno najemnino v višini 300,00 EUR; njene vožnje na D. D. kamor hodi v službo, pa ji povzročajo še dodatne prevozne stroške, ki po oceni pritožbenega sodišča znašajo vsaj okrog 200,00 EUR na mesec. Ti stroški so v neposredni zvezi s pogostejšim izvajanjem stikov, kar je mld. C. C. v korist. Zaradi tega je razpoložljivi dohodek matere ustrezno nižji.
ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 42/3. ZPP člen 142, 149, 224, 224/1, 224/4, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev predloga - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - prebivališče - dejansko prebivališče - vročilnica kot javna listina - izpodbojna zakonska domneva - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - pravica do izjave - začasno prebivališče - bistvena kršitev določb postopka - izpodbita domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - vročitev v hišni predalčnik - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z zaslišanjem strank - dokaz z zaslišanjem prič
Glede na okoliščine konkretnega primera je bila vročitev drugemu dolžniku pravilno opravljena na naslovu njegovega stalnega prebivališča. Ni odločilno, kje je imel drugi dolžnik prijavljeno začasno prebivališče, ampak je bistveno, da je pošto še vedno prejemal na naslovu stalnega prebivališča.
ZPP člen 8, 285.. ZDR-1 člen 127, 127/3, 127/4, 128, 128/1, 128/2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2021) člen 40, 40/3.
dodatki k plači - posebni pogoji dela - nadurno delo - nočno delo - kolektivna pogodba
V primeru, če za stranki pogodbe o zaposlitvi ne velja nobena kolektivna pogodba, delavci do dodatka (za nadurno delo; enako velja za druge dodatke za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa) upravičeni; izhaja se iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah. Poleg tega je sodišče upoštevalo, da je toženka sama tožniku dodatek za nočno delo obračunala v višini 30 %, dodatek za delo v nedeljo pa v višini 50 %. Toženka niti v pritožbi ne ponudi druge pravne podlage za določitev višine dodatkov, kot je upoštevana KpCPP.
motenje soposesti - motilno dejanje - bistvene sestavine tožbe - navedba datuma - oblikovanje tožbenega zahtevka - dajatveni zahtevek - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočih motilnih ravnanj - ugotovitev načina motenja posesti - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - sprememba istovetnosti zahtevka - sprememba dejanskega stanja - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti
Točen datum motilnega ravnanja ni nujna sestavina tožbenega zahtevka za motenje posesti, ki je, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, dajatveni, se ga pa lahko, skladno s sodno prakso, oblikuje tudi na način, kot ga je tožnik: poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja se zahteva zaradi specifikacije zahtevka ugotovitev načina motenja posesti. Obdobje, v katerem naj bi prišlo do motenja posesti, je le v spremljajočem ugotovitvenem delu zahtevka navedeno dejstvo. Z razširitvijo časovnega obdobja, v katerem naj bi prišlo do motenja posesti, tožnik ni spremenil istovetnosti zahtevka, pač pa le navedbo. Na določila 184. člena ZPP oprta presoja prvostopenjskega sodišča, da tožnik s tem ni spremenil tožbe, je pravilna.
Neposredni posestnik posest izgubi le, če neha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo (prvi odstavek 30. člena SPZ) po svoji volji. Če posestnik neodvisno od svoje volje začasno ne more izvrševati dejanske oblasti, posesti ne izgubi.
Z odstranitvijo 11-tih železnih nosilcev, pokritih s folijo, pa čeprav le delno in kljub dotrajanosti plastične folije, ter s prekopom zemlje, s čemer je bila uničena zelenjava, ki je še bila v zemlji, in sicer v izmeri 12 x 4 m, je vsekakor prišlo do take spremembe dejanskega stanja, ki nima le pravni, ampak tudi ekonomski in praktični pomen. Ne gre za le neznatno spremembo stanja, ki nima praktičnega pomena; ekonomski interes tožnika za varstvo posestnega stanja je izkazan.
Bistvo zahtevka za vzpostavitev prejšnjega stanja je v vzpostavitvi takega posestnega stanja, kot je bilo pred motilnim dejanjem. Toženec mora tožniku zagotoviti, da bo nemoteno obdeloval (sam ali po drugih) površino 12 x 4 m na mestu, kjer jo je prej in da bo na tej površini 11 železnih obokov v velikosti, kot je bila pred odstranitvijo, ter UV plastično folijo za prekritje železnih nosilcev. Ni nujno, da toženec namesti iste nosilce in folijo, kot jih je odstranil; lahko jih nadomesti z enakovrednimi (ali boljšimi).
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - očitno izmikanje glavni obravnavi
Ob tem, ko za odreditev osebnega omejevalnega ukrepa zadostuje že enkratna neupravičena neudeležba razpisanega naroka, zlasti ob upoštevanju, da sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kršitve, da je z enim vabilom obdolženca vabilo na več razpisanih narokov, pritožnik ne more doseči drugačne odločitve pritožbenega sodišča s smiselnim zavzemanjem, da bi moral obdolženec na vsakega od treh narokov prejeti ločeno vabilo.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2. ZJU člen 26, 26/4, 33, 33/1.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - epidemija - višina dodatka
Napačno je stališče pritožnika, da je tožena stranka z izdajo sklepa z dne 13. 5. 2020 krčila pravice delavcev in da sklep ni bil izdan zakonito. Sklep je skladno s pooblastili izdala predstojnica (prvi odstavek 33. člena ZJU) zaradi epidemije in ne gre za akt, za katerega bi potrebovala soglasje sindikata po četrtem odstavku 26. člena ZJU. Skladen je z razlago Komisije za razlago KPJS 11. točke 39. člena KPJS v povezavi z drugim odstavkom istega člena, da delavcu dodatek ne pripada za celoten čas opravljanja dela v območju epidemije, temveč le za delovni čas, ko je dejansko delal v nevarnih pogojih.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 365-3.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - grozeča težko nadomestljiva škoda - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je upnica s trditvami v predlogu verjetno izkazala tako nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (pogoj iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ) kot tudi, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, ki bi upnici nastala s prodajo sporne nepremičnine (pogoj iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ). Upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe namreč navedla, da bo v primeru prodaje sporne nepremičnine tretjemu dobrovernemu kupcu (dolžnika prodajo že oglašata na spletu) izgubila solastninsko pravico na nepremičnini. S tem je po presoji pritožbenega sodišča glede na specifičnost bodoče terjatve, katere zavarovanje predlaga, verjetno izkazala že obstoj objektivne nevarnosti, da bo brez izdaje predlagane začasne odredbe uveljavitev njene terjatve onemogočena, ter potrebnost odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode, saj upnica s predlagano začasno odredbo zasleduje pravico, da je kot dedinja upravičena do pridobitve lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki jo je pridobila s smrtjo pokojnega zapustnika (zavarovanje nedenarne terjatve) in ne na izplačilo dednega deleža (denarna terjatev). Te pravice do izročitve predmeta zapuščine pa v primeru prodaje tretji dobroverni osebi ne bi mogla uveljavljati in bi jo s prodajo torej izgubila. Zato upnici niti ni bilo treba dokazovati konkretnih ravnanj dolžnikov, ki bi kazala na razpolaganje z denarnimi sredstvi, ki bi jih prejela od morebitne prodaje, in tudi ne, da imata kakršnekoli upnike, ki bi v primeru prodaje nepremičnine konkurirali na kupnini.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. OZ člen 45, 49.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - epidemija - dokazna ocena
Pritožba neutemeljeno izpostavlja časovno sovpadanje pisnega opozorila in napotitve na delo od doma. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče pravilno ugotovilo, da je bilo tožniku pisno opozorilo pred redno odpovedjo podano zaradi očitanega neupravičenega izostanka z dela, delo od doma pa mu je bilo (tako kot tudi drugim delavcem toženca) odrejeno zaradi epidemije covid. Razloga za podajo pisnega opozorila in za napotitev na delo od doma tako ne kažeta na fiktivni poslovni razlog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064822
SPZ člen 39, 44, 99. OZ člen 131. ZPP člen 13, 150, 226, 226/3, 243, 339, 339/2, 339/2-8.
varstvo lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - prepoved posegov - vzpostavitev prejšnjega stanja - obrazložitev zavrnitve dokazov - nesubstanciran dokazni predlog - dokazni predlog za vpogled v sodni spis - katastrska meja - izvedenec določene stroke - odškodninski zahtevek - zastaranje odškodninskega zahtevka - procesne kršitve - konstitutivna odločba - deklaratorna narava sklepa - vsebina sklepa o določitvi meje - ureditev meje v nepravdnem postopku - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - javno dobro - javna cesta - samovoljen poseg v nepremičnino - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - izvedensko mnenje iz drugega postopka - grajanje izvedenskega mnenja - katastrski podatek - povrnitev gmotne škode - denarni odškodninski zahtevek - odškodninska podlaga - ugotovitveni tožbeni zahtevek - negatorna tožba - stvarnopravni zahtevek - nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem - ovire za priposestvovanje
Katastrska meja se ugotavlja z izvedencem geodetske stroke, zato so priče absolutno neprimeren dokaz za dokazovanje poteka meje. Ob ugotovitvi, da tožnik ni lastnik dela zemljišča, v zvezi s katerim uveljavlja varstvo svoje lastninske pravice, dejstva o samem posegu za presojo stvarnopravnega zahtevka niso odločilna.
Sklep o ureditvi meje je konstitutivne narave le, če se meja uredi po zadnji mirni posesti ali po pravični oceni. Če se uredi po močnejši pravici, je sklep deklaratorne narave.
Upoštevaje deklaratornost sklepa o ureditvi meje pa je sodišče v pravdi, kjer je potek meje predhodno vprašanje (kot v tej zadevi), na pravnomočno urejeno sodno mejo vezano, saj bi ponovno ugotavljanje iste meje v pravdnem postopku, pa čeprav le kot predhodno vprašanje, pomenilo ponovno odločanje o isti stvari oziroma ponovno odločanje o že pravnomočno rešenem predhodnem vprašanju.
Javno dobro je stvar, ki ni v pravnem prometu, zato na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice na noben način, niti s priposestvovanjem. Priposestvovanje javnega dobrega izrecno izključuje prvi odstavek 44. člena SPZ, enako je določal prej veljavni 29. člen ZTLR (javno dobro je bilo izenačeno z družbeno lastnino). Prepoved priposestvovanja javnega dobrega je bila vedno absolutna in o tem je bila in je še vedno sodna praksa ustaljena in enotna. Zaradi navedenega tudi meje zasebnega zemljišča z javnim dobrim ni mogoče urejati po kriteriju zadnje mirne posesti, temveč samo po kriteriju močnejše pravice, to je po stanju v katastru.
Opravljene meritve in točke so vrisane v kataster na podlagi upravnih odločb, zato je treba morebitne napake katastrskih podatkov sanirati v ustreznem upravnem postopku, saj civilno sodišče ne more ne v pravdnem ne v nepravdnem postopku spreminjati katastrskih podatkov.
predlog za dopustitev revizije v izvršilnem postopku - dopustitev revizije v izvršilnem postopku
V prvem odstavku 10. člena ZIZ je določeno, da je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.