pritožba zoper stroškovno odločitev - pravnomočna odločitev - odločitev po temelju - odmera pravdnih stroškov
O vprašanju, katera stranka je dolžna plačati stroške pravdnega postopka, je že pravnomočno odločeno s sodbo, zato v odločitev o temelju ni mogoče posegati.
Sodišče je sodni izvedenki v skladu s 3. točko prvega odstavka 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih priznalo priglašenih 230,00 EUR za pripravo na ustno podajanje zelo zahtevnega izvida. Pri tem je upoštevalo razloge, zaradi katerih je bilo v sklepu o odmeri nagrade za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja pred sodiščem prve stopnje izvedenkino delo ocenjeno celo za izjemno zahtevno (vključen osebni pregled; izjemno obsežen spis; specifična strokovna tematika).
sklep o dedovanju - dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč - omejitev dedovanja - upravičenec do denarne socialne pomoči - odpoved dedovanju - dedna izjava - prehod zapuščine na dediča - dediči drugega dednega reda
Sodišče je v izpodbijanem sklepu o dedovanju pravilno pojasnilo, da se dedovanje skladno s 128. členom ZD omeji, ker je bil zapustnik upravičenec do denarne socialne pomoči, in da zato zapuščina deloma preide na RS, preostanek pa dedujeta dedinji drugega dednega reda, ki nista podali dednih izjav.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - udarec s pestjo v obraz - način nastanka poškodb - telesna poškodba - sled poškodbe - presoja dejanskega stanja
Zaradi konkretne poškodbe, kot posledice udarca s pestjo v predel obraza, je bila zmožnost za delo oškodovanca začasno zmanjšana (pri čemer se lahko ta nanaša na oškodovančevo zaposlitev, kakor tudi na hišna in gospodinjska opravila), ob tem pa je bila začasno prizadeta tudi njegova zunanjost, kamor spadajo vidnejše spremembe na poškodovančevem telesu, predvsem na področju obraza.
Položaj udarnine, in sicer ko gre za v javnosti izpostavljeni del obraza, dodatno prispeva še k prizadetosti oškodovančeve zunanjosti.
ZDR-1 člen 146, 146/2, 146/2-1, 148, 148/3, 148/8, 185, 185/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22a, 22a/3.. ZODPol člen 70, 70/3.
kršitev pravic iz delovnega razmerja - starševsko varstvo - ugotovitveni zahtevek - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožnik je užival posebno varstvo kot delavec, ki neguje otroka starega do treh let, do 6. 10. 2021. S tožbo je zahteval tudi ugotovitev, da mu sme toženka odrejati opravljanje dela med 6.00 in 15.30 uro, ne pa ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih, vse do 6. 10. 2021. V tem delu je zahtevek nespretno oblikoval (po vsebini gre za zahtevek, da mu toženka do 6. 10. 2021 ne sme odrejati dela ob določenih dnevih), saj ne gre za ugotovitveni zahtevek, ampak za dajatveni (prepovedni) zahtevek, za katerega pa po 6. 10. 2021 tožnik nima več pravnega interesa.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je tudi po presoji pritožbenega sodišča zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 61. člena ZIZ), saj je ugovarjal upnikovi terjatvi tako po višini kot po temelju.
Sodišče prve stopnje je namreč z izločitvijo v izreku napadenega sklepa navedenih zapisnikov, ki vsebujejo izjavo obdolženega in B. B., nepravilno uporabilo določbe 83. člena ZKP, saj ne gre za dokaze, ki jih je po ZKP sodišče prve stopnje dolžno izločiti iz spisa, kot to pravilno navaja pritožba.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - duševna bolezen - shizofrenija - prisilno zdravljenje - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec medicinske stroke
Zaradi psihotične simptomatike, ki ostaja nedostopna zdravljenju, si preiskovanka povzroča hudo škodo na svojem zdravju, saj se bolezenski simptomi postopno kronificirajo in v možganih povzročajo strukturne spremembe, kar posledično vodi v razvoj na zdravila odporne psihoze, kar pomeni, da je zdravljenje z zdravili kasneje mnogo manj uspešno oziroma celo neuspešno.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 365-3.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - grozeča težko nadomestljiva škoda - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je upnica s trditvami v predlogu verjetno izkazala tako nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (pogoj iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ) kot tudi, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, ki bi upnici nastala s prodajo sporne nepremičnine (pogoj iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ). Upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe namreč navedla, da bo v primeru prodaje sporne nepremičnine tretjemu dobrovernemu kupcu (dolžnika prodajo že oglašata na spletu) izgubila solastninsko pravico na nepremičnini. S tem je po presoji pritožbenega sodišča glede na specifičnost bodoče terjatve, katere zavarovanje predlaga, verjetno izkazala že obstoj objektivne nevarnosti, da bo brez izdaje predlagane začasne odredbe uveljavitev njene terjatve onemogočena, ter potrebnost odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode, saj upnica s predlagano začasno odredbo zasleduje pravico, da je kot dedinja upravičena do pridobitve lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki jo je pridobila s smrtjo pokojnega zapustnika (zavarovanje nedenarne terjatve) in ne na izplačilo dednega deleža (denarna terjatev). Te pravice do izročitve predmeta zapuščine pa v primeru prodaje tretji dobroverni osebi ne bi mogla uveljavljati in bi jo s prodajo torej izgubila. Zato upnici niti ni bilo treba dokazovati konkretnih ravnanj dolžnikov, ki bi kazala na razpolaganje z denarnimi sredstvi, ki bi jih prejela od morebitne prodaje, in tudi ne, da imata kakršnekoli upnike, ki bi v primeru prodaje nepremičnine konkurirali na kupnini.
dedovanje - običajno prebivališče - pristojnost po stalnem prebivališču
Uredba kot sekundarni pravni akt Evropske unije se neposredno uporablja in predstavlja del pravnega reda tako Zvezne republike Nemčije kot Republike Slovenije, saj sta obe članici EU. Uredba v 4. členu določa, da se o celotnem dedovanju ter o celotni zapuščini zapustnika, ki jo je ta imel ob smrti, odloča pred enim sodiščem in v enem zapuščinskem postopku, to pa ne glede na to, kje se premoženje zapustnika nahaja. Kot navezno okoliščino za določitev pristojnosti države, katere organ oziroma sodišče bo takšen postopek izvedlo, pa določa državo, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče.
sodba na podlagi pripoznave - delni umik tožbe - ustavitev postopka - stroški postopka
Do umika tožbe glede plačila potnih stroškov oziroma stroškov goriva ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani toženca, zaradi česar mu je tožnik dolžan povrniti stroške postopka glede tega dela umaknjene tožbe (prvi odstavek 158. člena ZPP). Pritožbeno pojasnjevanje, da je tožbo za plačilo potnih stroškov tožnik umaknil zato, ker bi sicer postopek pred sodiščem trajal nekaj časa, ne predstavlja podlage za drugačno odmero stroškov postopka.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-2. OZ člen 240, 243, 336, 336/1, 356, 356/1, 356/2, 365. ZPP člen 212, 216, 236a, 236a/6, 262, 262/1, 318, 318/1, 318/1-3.
odškodninska odgovornost odvetnika - prijava terjatve v stečajni postopek - nepopolna prijava - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - trditveno in dokazno breme - sodba presenečenja - zaslišanje zakonitega zastopnika - uporaba prisilnih ukrepov zoper stranko - neposredno zaslišanje - pisna izjava priče - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - predvidljivost škode - določanje višine odškodnine po prostem preudarku
Trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki se nanašajo na začetek in konec zastaralnega roka je na strani tožene stranke, toda dejansko podlago za odločanje predstavljajo vse relevantne navedbe obeh pravdnih strank - ne glede na to, ali podpirajo tezo stranke, ki je navedbo dala ali morda tezo nasprotne stranke.
Smisel omejitve odgovornosti na predvidljivo škodo je v tem, da naj stranki ne odgovarjata za več škode, kot sta jo ob sklenitvi pogodbe lahko razumno predvideli. Omejitev obsega odgovornosti na predvidljivo škodo je tudi vrednostna protiutež strogi pogodbeni odgovornosti (primerjaj 240. člen OZ). Toda s tem pravilom, ki predstavlja dodatno predpostavko odškodninske odgovornosti, ni mogoče poseči v presojo preostalih predpostavk odškodninske odgovornosti in ga uporabiti pri ugotavljanju višine pravno priznane škode na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Vprašanje predvidljivosti škode bi sodišče moralo obravnavati šele potem, ko bi ugotovilo, ali oziroma kakšna višina škode je tožnici nastala in s kakšno stopnjo krivde je ravnala druga toženka.
ZPP člen 8, 285.. ZDR-1 člen 127, 127/3, 127/4, 128, 128/1, 128/2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2021) člen 40, 40/3.
dodatki k plači - posebni pogoji dela - nadurno delo - nočno delo - kolektivna pogodba
V primeru, če za stranki pogodbe o zaposlitvi ne velja nobena kolektivna pogodba, delavci do dodatka (za nadurno delo; enako velja za druge dodatke za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa) upravičeni; izhaja se iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah. Poleg tega je sodišče upoštevalo, da je toženka sama tožniku dodatek za nočno delo obračunala v višini 30 %, dodatek za delo v nedeljo pa v višini 50 %. Toženka niti v pritožbi ne ponudi druge pravne podlage za določitev višine dodatkov, kot je upoštevana KpCPP.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka tudi ob ravnanju s skrajno skrbnostjo ni mogla pričakovati tožnikovega nepravilnega in neskrbnega ravnanja (tj. da bo snop armiranih mrež raztovoril pokončno z vpetjem za kovinske vezice le na dveh mestih) in se posledicam tega ravnanja tudi ne izogniti ali jih odstraniti. Bistveno je, da so delavci poznali pravilen način raztovarjanja mrež, ki je bil tudi praksa pri toženi stranki, in da so imeli možnost, da želji stranke po načinu raztovarjanja, ki ni bil skladen z navodili, ne sledijo.
pravdna sposobnost stranke - zavrženje tožbe - odpravljiva pomanjkljivost
Ker procesno nesposobne stranke praviloma niso sposobne učinkovito skrbeti za varstvo svojih pravic, je dolžno sodišče v primeru okoliščin, ki jih zazna samo ali če nanje opozori katera od pravdnih strank, in če vzbujajo dvom o njenem obstoju, ugotoviti, ali je oseba dejansko procesno sposobna. V ta namen lahko izvaja dokaze, kot to pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, vendar pa mora, kot to dodaja pritožbeno sodišče, tudi glede slednjih spoštovati zakonske pogoje glede njihove uporabe (čl. 219 a ZPP), če gre za v drugih zadevah pridobljena izvedenska mnenja, in zagotavljati kontradiktornost postopka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00064610
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 9, 9-9.. OZ člen 131, 171.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - protipravnost - varno delovno okolje - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - neopravljanje dela iz razlogov na strani delodajalca - razlika v plači - regres za letni dopust
Toženka tožnika ni usposobila za varno delo, ni mu zagotovila zdravniškega pregleda in tudi ne vseh osebnih zaščitnih sredstev. Ker ni poskrbela za varno delovno okolje predvsem z dajanjem jasnih navodil, ki ne bi bila v nasprotju z varnim opravljanjem dela in ustreznim nadzorom, je po pravilnem stališču sodišča prve stopnje krivdno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala.
Tožnik dela po pogodbi o zaposlitvi ni opravljal. Razlogov, ki jih navaja pritožba, da mu je toženka pravzaprav storila uslugo, ko mu ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi, ker da za delo ključavničarja ni bil sposoben, ni mogoče upoštevati. Tožniku pripada s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno plačilo ves čas opravljanja dela po tej pogodbi, ki ga delodajalec ne sme in ne more enostransko spremeniti v nižje plačilo.
motenje soposesti - motilno dejanje - bistvene sestavine tožbe - navedba datuma - oblikovanje tožbenega zahtevka - dajatveni zahtevek - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočih motilnih ravnanj - ugotovitev načina motenja posesti - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - sprememba istovetnosti zahtevka - sprememba dejanskega stanja - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti
Točen datum motilnega ravnanja ni nujna sestavina tožbenega zahtevka za motenje posesti, ki je, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, dajatveni, se ga pa lahko, skladno s sodno prakso, oblikuje tudi na način, kot ga je tožnik: poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja se zahteva zaradi specifikacije zahtevka ugotovitev načina motenja posesti. Obdobje, v katerem naj bi prišlo do motenja posesti, je le v spremljajočem ugotovitvenem delu zahtevka navedeno dejstvo. Z razširitvijo časovnega obdobja, v katerem naj bi prišlo do motenja posesti, tožnik ni spremenil istovetnosti zahtevka, pač pa le navedbo. Na določila 184. člena ZPP oprta presoja prvostopenjskega sodišča, da tožnik s tem ni spremenil tožbe, je pravilna.
Neposredni posestnik posest izgubi le, če neha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo (prvi odstavek 30. člena SPZ) po svoji volji. Če posestnik neodvisno od svoje volje začasno ne more izvrševati dejanske oblasti, posesti ne izgubi.
Z odstranitvijo 11-tih železnih nosilcev, pokritih s folijo, pa čeprav le delno in kljub dotrajanosti plastične folije, ter s prekopom zemlje, s čemer je bila uničena zelenjava, ki je še bila v zemlji, in sicer v izmeri 12 x 4 m, je vsekakor prišlo do take spremembe dejanskega stanja, ki nima le pravni, ampak tudi ekonomski in praktični pomen. Ne gre za le neznatno spremembo stanja, ki nima praktičnega pomena; ekonomski interes tožnika za varstvo posestnega stanja je izkazan.
Bistvo zahtevka za vzpostavitev prejšnjega stanja je v vzpostavitvi takega posestnega stanja, kot je bilo pred motilnim dejanjem. Toženec mora tožniku zagotoviti, da bo nemoteno obdeloval (sam ali po drugih) površino 12 x 4 m na mestu, kjer jo je prej in da bo na tej površini 11 železnih obokov v velikosti, kot je bila pred odstranitvijo, ter UV plastično folijo za prekritje železnih nosilcev. Ni nujno, da toženec namesti iste nosilce in folijo, kot jih je odstranil; lahko jih nadomesti z enakovrednimi (ali boljšimi).
SPZ-B člen 64, 49, 9.. PZ-UPB5 člen 221, 208, 207, 317, 330, 354, 349.
lastninska pravica na čolnu - nedobrovernost kupca - izbrisna tožba
Drugi toženec zaradi svoje nedobrovernosti ni pridobil lastninske pravice na čolnu, ki ga je kupil od nelastnika. Pravilna je presoja, da je vknjižba v njegovo korist v vpisniku morskih čolnov materialnopravno neveljavna in se mora izbrisati.
Drugi toženec se neutemeljeno sklicuje na pričakovano pravico pridobitelja, ki razpolaga z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim poslom. Pogodba o zavezovalnem poslu, na kateri je podpis overjen in vpisni list ne predstavljata veljavnega dovolila za vknjižbo v vpisnik morskih čolnom, ki ga zahteva zakon.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1, 41/1-4, 41/2, 41/3, 41/4, 50, 50/3, 50/3-2, 50/4.
stroški izvedenca - odmera izvedenine - izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Pri odmeri plačila za pripravo na ustno podajanje izjemno zahtevnega mnenja je sodišče druge stopnje upoštevalo razloge, zaradi katerih je bilo v sklepu o odmeri nagrade za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja pred sodiščem prve stopnje izvedensko delo ocenjeno za izjemno zahtevno (izjemno obsežen spis; specifična strokovna tematika).