Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 2, 5, 5/1, 6, 6/1, 7. ZDR-1 člen 45, 48, 48/1. ZVZD-1 člen 5. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2. ZUstS člen 48.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pogoj PCT - odklonitev testiranja - kršitev delovnih obveznosti - diskriminacija - obdelava osebnih podatkov
Toženka je bila pristojna preverjati izpolnjevanje pogoja PCT, ki je bil pogoj za opravljanje dela pri vseh zaposlenih. Podlago je imela tudi za to, da je od delavcev, ki so se (samo)testirali, zahtevala podatek o rezultatu testa, čeprav gre za občutljive osebne podatke. Toženka brez tega delavcem ni mogla dovoliti opravljanja dela, kar pomeni, da je te podatke morala zbirati in obdelovati zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063424
ZPP člen 133, 133/1, 142, 142/3, 142/4, 214, 214/1, 224, 224/1, 298, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 67, 67/2, 115.
poslovna stavba - upravnik - posebni skupni del - delitev po solastniških deležih - posli rednega upravljanja - obratovalni stroški in stroški upravljanja - varnostno-receptorska služba - površina poslovnih prostorov - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - pravilna vročitev - vročanje vabila na narok za glavno obravnavo - prevzem sodnega pisanja - nedovoljena pritožbena novota - dokaz z zaslišanjem strank - odstranitev stranke z naroka - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - prekluzija navajanja dejstev - etažni načrt - dejanska etažna lastnina
Zaslišanje stranke kot dokaznega sredstva nima zveze s pravico stranke, da se izjavi o pravnih in dejanskih vidikih spora, da predlaga dokaze in se izjavi o navedbah nasprotne stranke.
Tako odločitev, da se zaslišanje prekine, kot odločitev, da se zakonitega zastopnika odstrani iz razpravne dvorane, predstavljata sklepa procesnega vodstva razpravljajoče sodnice, glede katerih se je toženka imela možnost izjasniti v pritožbi.
Kataster stavb je temeljna evidenca, v katero se evidentirajo podatki o stavbah in delih stavb, preizkus etažnega načrta pa je v pristojnosti GURS. Ta je v upravnem postopku njegovo pravilnost tudi potrdila, zato je sodišče prve stopnje pravilno sprejelo tožničin ključ delitve stroškov, ki se na ta elaborat opira.
nerazumljiva vloga - osebni stečaj - osebni stečaj pravdne stranke - pravdna sposobnost stranke - zastopanje stranke - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - predmet spora - premoženje, ki spada v stečajno maso - premoženje, izvzeto iz stečajne mase
V obravnavani zadevi je tožeča stranka vložila nerazumljivo vlogo, ki ni primerna za obravnavo. Na podlagi nerazumljive vloge, ki med drugim ne vsebuje tožbenega zahtevka, ni moč ugotoviti, kaj je predmet spora, posledično pa tudi ne, ali gre za premoženje, ki spada v stečajno maso. Zato tudi ni moč ugotoviti, ali ima tožeča stranka pravdno sposobnost v tem postopku ali pa je njen zakoniti zastopnik stečajni upravitelj (smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da se tožba zavrže, ker je bila vložena s strani pravdno nesposobne osebe, brez odobritve zakonitega zastopnika – stečajnega upravitelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00063592
ZPP člen 105b, 105b/3, 112, 112/1. OZ člen 131.
pritožba poslana po faksu - zavrženje pritožbe - mokra in spolzka tla - krivdna odškodninska odgovornost - potrebna skrbnost - pazljivost pri hoji - pogodbeno zavarovanje - valorizacija zavarovalne vsote - obstoj dogovora o valorizaciji
Kot vlogo, ki je oddana neposredno pri sodišču, je treba šteti tudi vlogo, ki jo je stranka poslala sodišču z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije (po faksu). V tem primeru je vloga pravočasna, če je na sodišču prejeta pred potekom roka. Riziko stranke pa je, ali bo sodišče vlogo res pravočasno prejelo.
Zavarovanka toženke je krivdno odgovorna za nastali škodni dogodek, saj ni pospravila stekla, ki je ležalo na tleh in zato poškodovalo tožnika, ko je padel po tleh.
Čeprav je bil tožnik prostovoljno na obisku v zasebnem objektu in je zavarovanki toženke tudi prostovoljno priskočil na pomoč, ni mogoče zaključiti, da je s tem pristal na škodne posledice ali kakorkoli neskrbno ravnal in prispeval k nastanku škode. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tožnik zaradi nujnosti posredovanja ni mogel predvideti, da bodo tudi tla spolzka in da bi zaradi tega lahko padel. Zato mu ni mogoče očitati, da ni ravnal s potrebno pazljivostjo pri hoji.
Ker gre za pogodbeno zavarovanje, bi morala biti valorizacija zavarovalne vsote dogovorjena s pogodbo, da bi se lahko upoštevala.
ZPP člen 286b, 286b/1. SPZ člen 31, 33, 33/1, 33/2.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - zadnje stanje posesti - motilno dejanje - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do samopomoči - menjava ključavnice - soposest - ekonomski interes - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Neposredno pred toženkinim motilnim ravnanjem (21. 10. 2019) je toženec razpolagal s ključi hiše, možnost je imel samostojno vstopati vanjo (kot tudi v garažo oziroma drvarnico) in tega mu ni nihče preprečeval. Tudi če bi se izkazalo, da vseh prostorov ni dejansko uporabljal, to na odločitev o motenju posesti ne bi vplivalo.
Za posest prostorov ni odločilno, da jih posestnik ves čas uporablja. Ob upoštevanju posestne volje (animus possidendi) ima že z možnostjo uporabe dejansko oblast nad stvarjo.
Pogoj za pravico do samopomoči je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Toženkino ravnanje ni bilo ne takojšnje ne nujno, saj je na zatrjevana motilna ravnanja tožnika odreagirala z znatnim časovnim zamikom.
Posestno varstvo je namenjeno predvsem preprečevanju samovoljnega ravnanja, zato je ekonomski interes načeloma podan vedno, kadar se z zahtevanim posestnim varstvom ta namen lahko uresniči. V obravnavanem primeru so ti pogoji nedvomno izpolnjeni.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 24.
mednarodna pristojnost - zapuščinski postopek - običajno prebivališče - bivališče zapustnika v tujini - lega nepremičnine
Navezna okoliščina o tem, katero sodišče države članice EU je pristojno za odločanje o celotnem dedovanju je namreč običajno prebivališče zapustnika ob smrti, ne pa lega nepremičnine, ki je predmet zapuščine.
ZPP člen 19, 30, 30/1, 32, 32/2, 46, 46/1, 47, 47/1. ZIZ člen 62, 62/2. ZOdv člen 1, 1/1, 1/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - odvetnik kot stranka v postopku - odvetnik kot tožnik - spor v zvezi z odvetniško storitvijo - odvetništvo - gospodarski spor
V obravnavani zadevi je tožnica odvetnica, toženka pa je gospodarska družba. Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, opravljajo ga odvetniki kot svoboden poklic (prvi in drugi odstavek 1. člena Zakona o odvetništvu). Glede na takšno opredelitev odvetništva odvetnik, ki opravlja svoj poklic individualno, nima statusa samostojnega podjetnika posameznika, kot ga ureja Zakon o gospodarskih družbah. Odvetnik ne opravlja gospodarske dejavnosti v tem pomenu, zato v primeru, če gre za pravdo, ki se vodi med odvetnikom in pravno osebo ter gre za razmerje iz opravljanja odvetnikove storitve, ne gre za gospodarski spor. Ob upoštevanju navedenega, vrednosti spornega predmeta (1.847,20 EUR) ter sedeža toženke (prvi odstavek 30. člena, prvi odstavek 46. člena in 48. člen ZPP), višje sodišče na podlagi prvega odstavka 25. člena ZPP in v zvezi z 2. točko 104. člena Zakona o sodiščih ugotavlja, da je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno zavrglo tožbo v delu, v katerem tožnica zahtevek ugotovitev obstoja motilnega dejanja, slednje pa tudi nima vpliva na odločitev glede dajatvenega oz. prepovednega zahtevka.
ZIZ člen 42. ZFPPIPP člen 245, 245/1, 251. ZPP člen 139, 139/6.
potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - vročitev sodnega pisanja - vročanje sodnih pisanj - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - nepravilna vročitev - napaka sodišča pri vročanju - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem pisanja - pavšalne pritožbene navedbe
Pritožba zmotno meni, da je bila vročitev opravljena pravilno. Čeprav je bila izvršena v skladu z odredbo sodišča, ni moč prezreti, da ta odredba ni bila v skladu z določilom 251. člena ZFPPIPP. Ta jasno določa, da se vsa pisanja za stečajnega dolžnika vročajo stečajnemu upravitelju, saj slednji z začetkom stečajnega postopka pridobi pooblastilo za zastopanje stečajnega dolžnika. Pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje ter pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje poslov pa prenehajo (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP).
ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 211, 211/1, 213, 213/5.. ZKP člen 25, 25/6, 402, 402/2.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odvzem predmetov - odločba o odvzemu premoženjske koristi - pristojnost za odločanje o pritožbi - pristojnost zunajobravnavnega senata
Postopek odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečen odvzem predmetov in premoženjske koristi je urejen v 22. poglavju ZSKZDČEU-1, v 209. do 219. členu. Prvi odstavek 211. člena ZSKZDČEU-1 določa, da je za odločanje o priznanju odločbe o odvzemu pristojen preiskovalni sodnik. To stori s sklepom o priznanju (213. člen ZSKZDČEU-1). Peti odstavek tega člena določa, da se smejo zoper sklep osebe iz prejšnjega odstavka (osebe, v katerih pravice se posega in pristojni državni tožilec) pritožiti v osmih dneh od vročitve sklepa. V tem poglavju ni urejeno, kdo odloča o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika, vendar zaradi tega ni nastala pravna praznina, saj tretji odstavek 2. člena ZSKZDČEU-1 določa, da glede vprašanj sodelovanja v kazenskih zadevah, ki v tem zakonu niso posebej urejena, se v skladu z njihovo naravo po pravu Republike Slovenije smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika ter zakonov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, kazenski postopek, izvrševanje kazenskih sankcij in prekrške. To pomeni, da je treba o vprašanju pristojnosti (kdo je pristojen odločati o pritožbi zoper sklepe preiskovalnega sodnika) smiselno uporabiti določbe ZKP (podobno, o smiselni uporabi ZKP ima sklep Vrhovnega sodišča RS I Ips 3598/2019 z dne 13.6.2019). ZKP ima določbi, ki urejata pristojnost zunajobravnavnega senata sodišča prve stopnje v šestem odstavku 25. člena ZKP in v drugem odstavku 402. člena ZKP. V šestem odstavku 25. člena ZKP je določeno, da v senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki, odločajo okrožna sodišča o pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča, v drugem odstavku 402. člena ZKP pa je določeno, da o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika odloča senat istega sodišča (šesti odstavek 25. člena), če ni v tem zakonu drugače določeno. V ZKP ni določeno drugače, niti ni drugače določeno v ZSKZDČEU-1, kot je bilo zgoraj navedeno. Glede na navedeno višje sodišče ni pristojno za odločanje o pritožbi, ampak je pristojen zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 343, 343/4, 365, 365-1. SPZ člen 33, 33/1, 34, 35.
posestno varstvo - motenje posesti - soposest - ugovor pasivne legitimacije - starost stranke v postopku - lastnik nepremičnin - način izvrševanja posesti - samovoljno ravnanje - ekonomski interes v posestnem sporu - nova pot - kršitev pravice do enakega varstva pravic - petitorna pravda - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa - ugodna odločba za stranko
V obravnavanem primeru je bilo samovoljno poseženo na dovozno pot tožnikov, ki so se morali zato začeti voziti po drugi poti. Sam obstoj alternativne poti ni pomemben, saj je tožena stranka z zaprtjem dotedanje poti in vzpostavitvijo nove poti samovoljno posegla v obstoječe posestno stanje. Vprašanje, ali je nova pot boljša ali slabša, ni pomembno.
posebna pravila o stečajni masi - izvzetje iz stečajne mase - predmeti izvzeti iz izvršbe - osebno vozilo
Tudi če bi bilo mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da vrednost vozila morda res ni neznatna, pa ni mogoče soglašati z njegovim zaključkom, da že samo zato, ker bo zaradi njegove prodaje morda prišlo do poplačila (vsaj) stroškov stečajnega postopka, izvzem vozila iz stečajne mase ni upravičen. V skladu s prvo točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ (predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela). Res je, da v navedenem členu izvzetje osebnega vozila ni navedeno, vendar pa se v skladu s stališčem višjega sodišča (VSL Cst 50/2012) kljub temu iz stečajne mase lahko izvzame vozilo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in če se zagotovijo najugodnejši pogoji za poplačilo upnikov. V obravnavani zadevi je višje sodišče pri odločitvi med drugim upoštevalo, da ne obstaja realna možnost, da bi bili zaradi prodaje avtomobila upniki boljše oziroma sploh kakorkoli poplačani ter tudi to, da bi kupnino bremenili tudi stroški za prodajo avtomobila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00067081
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 144, 147. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341.
odškodninska odgovornost vrtca - huda telesna poškodba - ravnanje s potrebno skrbnostjo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - graja dokazne ocene - očitek protispisnosti - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - skrbno nadzorstvo otrok - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost kot pravni standard - krivdna odškodninska odgovornost - profesionalna skrbnost - nesrečno naključje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - vzročna zveza
Pritožba se sklicuje na objektivno odškodninsko odgovornost zavarovanca toženke (drugi odstavek 131. člena OZ). Dejavnost varstva in vzgoje otrok ni nevarna dejavnost, prav tako pa povečane nevarnosti ne predstavlja skupna igra starostno mešane skupine otrok. Neutemeljen je zato pritožben očitek, da na neskrbno ravnanje vzgojiteljic kaže dejstvo, da so dopuščale združevanje različno starih otrok. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da lahko v konkretnem primeru govorimo zgolj o krivdni (prvi odstavek 131. člena OZ). Kot pravno podlago za odločitev v zadevi je nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer 144. in 147. člen OZ, prav tako pa tudi določbe Zakona o vrtcih, Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje in Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtcev. Če je vrtec varstvo nad otroci opravljal z ustrezno in zahtevano profesionalno skrbnostjo, je škoda, ki je nastala, posledica nesrečnega spleta okoliščin oziroma nesrečnega naključja.
Sodišče prve stopnje je v pritožbeno izpodbijanem sklepu navedlo številne objektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti kot tudi okoliščine v zvezi z obtoženčevo osebnostjo, njegovim predhodnim življenjem, okoljem in razmerami v katerih živi, na podlagi katerih je utemeljeno zaključilo, da obstoji resna in povsem konkretna nevarnost, da bo obtoženi na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj.
Prvi odstavek 154. člena OZ določa, da se pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Če pa je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ). Tako je v zadnjem primeru odškodninska odgovornost sorazmerna stopnji krivde vsakega od imetnikov motornih vozil, pri čemer je ob tehtanju stopnje sokrivde po citirani določbi treba izhajati iz teže kršitve cestnoprometnih predpisov in s tem povezanega prispevka k nastanku prometne nesreče.
stvarna pristojnost - spori o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah - varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba (opustitvena tožba) - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - pristojnost v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah - okrajno sodišče - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - gospodarski spor
Po drugem odstavku 481. člena ZPP se pravila v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah ter v sporih zaradi motenja posesti. Po sodni praksi se konkretni spor uvršča med spore o stvarnih pravicah, zato ne gre za gospodarski spor.
zahtevek za izdajo prepisa zemljiškoknjižnih listin - razpolaganje s skupnim premoženjem
Kadar eden od zakoncev po razpadu skupnosti brez soglasja drugega odsvoji del ali celoto njunega skupnega premoženja, ima drugi partner zoper bivšega partnerja do njega denarno terjatev. Ta po višini sicer ne more biti odvisna od tega, za koliko je bilo premoženje prodano, pač pa od njegove vrednosti, a se v praksi pogosto v skladu z načelom realne subrogacije uveljavlja da kupnina od prodane (dela) stvari spada v skupno premoženje. Nenazadnje je predlagatelj bil udeleženec Notarskega zapisa darilne pogodbe in pogodbe o delitvi solastnega premoženja notarke SV 289/07 z dne 3.4.2007, ob trditvah o razpadu skupnosti in nameravani vložitvi tožbe, ko bo zahteval izplačilo vrednosti svojega deleža prodane skupne stvari, po presoji pritožbenega sodišča izkazuje upravičen interesa iz 196. člena ZZK-1 za vpogled v zbirko listin.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00063489
KZ-1 člen 205, 205/3, 205/3-1.
dokazna ocena - indic kot dokaz - indični dokaz - zaprt krog med seboj povezanih indicev - posredni ali indicijski dokazi
V obravnavani kazenski zadevi sodišče prve stopnje sicer ni razpolagalo z dokazom, ki bi obtoženca neposredno obremenjeval, kar tudi samo priznava, je pa kljub temu navedlo in uspešno dokazno ocenilo številne posredne dokaze (nekateri so bili že zgoraj predstavljeni), ki obtožencu z gotovostjo dokazujejo storitev očitanega mu kaznivega dejanja, saj predstavljajo zaprt indični krog.