fikcija vročitve - sporočilo o prispelem pismu - hišni predalčnik - dokumenti, puščeni v predalčniku
Poštni uslužbenec 20. 11. 2020 ni uspel vročiti odločbe Upravne enote osebno tožeči stranki. V njenem hišnem predalčniku je zato pustil sporočilo, da jo lahko prevzame v petnajstih dneh, sicer se bo štelo, da je vročitev opravljena s potekom tega časa. Ker tožeča stranka upravnega pisanja ni dvignila, ji ga je poštar 7. 12. 2020 pustil v nabiralniku (vse vidno iz obvestila z dne 7. 12. 2020, pripetega k odločbi Upravne enote11). Vročitev odločbe Upravne enote je bila tako opravljena 5. 12. 2020. Pritožbeni rok je začel teči naslednji dan in se je iztekel 21. 12. 2020 (drugi odstavek 100. člena in prvi odstavek 235. člena ZUP).
odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - prevzem in skladiščenje odpadnih nagrobnih sveč - finančno jamstvo - neizvršljivost odločbe - ničnost odločbe
Po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP je nična le tista odločba, ki je bila objektivno neizvršljiva že v trenutku njene izdaje, ne pa tudi odločba, ki je taka postala s potekom časa, ker je zavezanec za izpolnitev ni pravočasno izpolnil.
Ureditev, po kateri je finančno jamstvo za izpolnjevanje skupnega načrta dolžan zagotoviti njegov nosilec ne glede na to, ali je sam proizvajalec sveč (in s tem povzročitelj obremenitve), je po presoji sodišča logična in v skladu z ZVO-1.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - revizija - verjeten izgled za uspeh
Organ svojega zaključka o tem, da prosilec izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP, ni obrazložil z uporabo prvega (in tretjega) odstavka tega člena. Ker je ugotavljal izpolnjevanje pogojev ne le za priznanje BPP za predlog za dopustitev revizije, pač pa tudi za revizijo, bi pri presoji izpolnjevanja pogojev moral upoštevati tudi, da se revizijo lahko vloži le v tem primeru, če je na podlagi predloga za dopustitev revizije revizija dopuščena1, ter da se torej ne vlaga revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije.
Pomanjkljive obrazložitve akta toženka ne more nadomestiti z navedbami v upravnem sporu. Odločilne pravne in dejanske razloge za sprejeto odločitev mora namreč organ navesti v obrazložitvi svoje odločbe.
ZUP člen 117, 117/1, 284, 291, 291/1, 297. ZUS-1 člen 65, 65/1.
gozd - izvršilni naslov - dovoljenje za posek - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba po drugi osebi - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - odpadla podlaga - pravne posledice odprave - spor polne jurisdikcije - pogoji za odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije - nesporno dejansko stanje - sojenje brez glavne obravnave
Ker je bil sklep o izvršbi z dne 22. 5. 2019 odpravljen (s sodbo št. III U 281/2019 z dne 15. 10. 2021), je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba posledično odpraviti tudi izpodbijani sklep o stroških izvršbe po drugi osebi, saj je ta s tem ostal brez podlage (prvi odstavek 291. člena ZUP). Okoliščina, da je bil sklep o izvršbi z dne 22. 5. 2019 odpravljen, zadeva pa vrnjena tožnici v ponovni postopek, na drugačno presojo sodišča ne more vplivati. Morebitna izdaja novega sklepa o izvršbi bo namreč terjala izdajo novega sklepa o stroških izvršbe po drugi osebi. Vse to pa so razlogi, da je sodišče v okoliščinah konkretne zadeve in na podlagi prej opisanih zaključkov presodilo, da spremenjeno (drugačno) dejansko stanje zahteva tudi drugačno uporabo ZUP o odmeri stroškov izvršbe po drugi osebi ter je zato na podlagi 1. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in sklep o stroških izvršbe po drugi osebi (le) odpravilo, ni pa zadeve vrnilo v ponovni postopek, saj bi bila v opisanih okoliščinah in iz opisanih razlogov taka odločitev materialno pravno zmotna. Odločitev je sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1, torej je v zadevi odločilo v sporu polne jurisdikcije, ne da bi v zadevi razpisalo glavno obravnavo, saj dejansko stanje, ki je podlaga za izdajo te sodbe, med tožnico in toženko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).
ZKZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 19, 19/2, 19/2-6, 20, 21, 22. ZUP člen 6, 8, 237, 237/2, 237/2-7, 251.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskih zemljišč - odobritev pravnega posla - predmet prodaje - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - namenska raba zemljišč - dejanska raba kmetijskih zemljišč - zloraba pravice - namen zakona
Za presojo statusa zemljišča v postopku odobritve pravnega posla je ključna namenska raba, določena v prostorskih aktih, saj bi drugačna razlaga, kot je večkrat izpostavilo že Vrhovno sodišče RS, lahko omogočila lastniku, da se izogne uporabi prisilnih določb ZKZ, predvsem pa bi tudi nujno vodila do arbitrarnosti pri odločanju upravnih organov o tem, katera zemljišča, ki so v prostorskem aktu opredeljena kot kmetijska, je šteti kot taka, katera pa so zaradi svoje nekmetijske rabe izgubila takšen status, s čimer bi se izvotlil pomen specialne ureditve prometa s kmetijskimi zemljišči po ZKZ, ki imajo podlago v drugem odstavku 71. člena Ustave.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - procesna sposobnost - duševna motnja - osebni razgovor - imenovanje novega izvedenca - sposobnost biti stranka
Golo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ker sodišče v izvedenskem mnenju ni zaznalo nepravilnosti, je treba šteti, da je bil tožnik zaradi psihične motnje procesno nesposoben v času upravnega postopka, v katerem je tožena stranka odločala o njegovi prošnji za mednarodno zaščito. Ugotovitve izvedenke psihiatrične stroke, ki so podkrepljene s psihiatričnim mnenjem prof. Preglja in vsebino predloga Urada z dne 26. 1. 2024, po presoji sodišča potrjujejo tožnikove navedbe, da ni razumel pomena upravnega postopka pred toženo stranko. Bil je torej procesno nesposoben in kot tak ni mogel biti stranka, zato tožena stranka ni izpolnila svoje dolžnosti iz 153. oziroma 51. člena ZUP. Na presojo sodišča, da tožnik v postopku pred toženo stranko ni bil procesno sposoben, torej, še posebej glede na navedene opombe uradne osebe na zapisniku z dne 29. 1. 2024, ne morejo vplivati navedbe tožene stranke, (1) da so bili tožnikovi odgovori v upravnem postopku smiselni in povezani ter da je sledil vprašanjem, (2) da nikoli ni izpostavil, da česa ne razume in (3) da je tožnik pritrdil, da se dobro počuti.
Če je kot stranka nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka, se to v skladu z drugo točko drugega odstavka 237. člena ZUP v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Upravni organ lahko zavrne izvedbo dokaza kot nepotrebnega iz razloga, ker je dejstvo že dokazano, samo če je obstoj dejstva, ki se z zavrnjenim dokaznim predlogom dokazuje, že dokazan, nikakor pa ne takrat, ko upravni organ ugotovi nasprotno. Zavrnitev teh dokaznih predlogov z argumentom, da je dejansko stanje že v zadostni meri razjasnjeno, zato pomeni nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZUP člen 43. ZTFI-1 člen 463, 463/2, 463/4, 463/5, 490, 490/1.
trg finančnih instrumentov - postopek nadzora - zavrnitev zahteve za priznanje statusa stranke - subsidiarna uporaba ZUP
Toženka je udeležbo v postopku zavrnila na pravni podlagi 142. člena ZUP1 v povezavi s prvim odstavkom 490. člena in četrtim odstavkom 463. člena ZTFI-1. Zadnjenavedeni določbi ZTFI-1 tudi po presoji sodišča v predmetnem postopku nadzora izključujeta možnost drugih oseb (ki niso subjekt nadzora), da bi se tega postopka nadzora udeleževale v svojstvu stranke ali stranskega udeleženca. Ker je položaj stranke in stranska udeležba v postopku nadzora specialno urejena v ZTFI-1, ki izrecno izključuje udeležbo drugih oseb v postopku nad subjektom nadzora, je po presoji sodišča izključena uporaba prvega odstavka 43. člena ZUP o stranski udeležbi v upravnem postopku.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 85. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
tujci - omejitev gibanja - nastanitev tujca v domu za tujce - pridržanje - poseg v osebno svobodo - načelo sorazmernosti - uporaba milejšega ukrepa - obrazložitev odločbe - kršitev pravil upravnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
V skladu s 85. členom ZTuj-2 se v postopkih po ZTuj-2, če ni drugače določeno, uporabljajo določbe ZUP. To pomeni, da mora obrazložitev odločbe v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP obsegati: obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če obrazložitev upravne odločbe nima predpisane vsebine, odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. V primeru takšne kršitve se lahko stranka utemeljeno sklicuje tudi na kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ustrezna obrazložitev odločbe je namreč pogoj za to, da jo lahko stranka učinkovito izpodbija. Po ustaljeni upravnosodni praksi zato bistveno pomanjkljive obrazložitve odločbe toženka ne more nadomestiti z odgovorom na tožbo in nadaljnjimi vlogami v upravnem sporu.
ZBPP člen 14, 14/2. ZUPJS člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/1-1. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - načelo zaslišanja stranke v postopku
Tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o vrednosti nepremičnin, ki jo je tožena stranka ugotovila na podlagi podatkov Geodetske uprave RS, torej o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe. Ne drži namreč navedba tožene stranke, da je tožnico z dopisom z dne 19. 9. 2023 seznanila o vseh dejanskih ugotovitvah v postopku in ji o njih omogočila izjavo. Kot izhaja iz navedenega dopisa, je ni seznanila s svojimi ugotovitvami glede uporabne površine prve nepremičnine in posledično, kakšno vrednost in na podlagi katerih podatkov bo upoštevala pri ugotavljanju njenega materialnega položaja. Prav tako je ni seznanila s svojimi ugotovitvami glede vrednosti druge nepremičnine. Organ je dolžan pravico do izjave zagotavljati glede vseh dejstev, na katera bo oprl svojo odločbo, pri čemer ni pomembno, ali je narava teh dejstev javna ali ne. Le tako se namreč stranka lahko konkretizirano in učinkovito izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah v zadevi.
Dejstvo, da na nepremičnini obstajajo stvarne pravice tretjih oseb, tudi po presoji sodišča, ne predstavlja okoliščine, ki bi takšno nepremičnino izključevalo iz obsega premoženja, ki se upošteva pri presoji finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navedeno dejstvo namreč samo po sebi tožnici ne onemogoča razpolaganja z nepremičnino, lahko pa vpliva na tržno vrednost nepremičnine, ki jo mora, upoštevajoč vsa relevantna dejstva in okoliščine ter skladno z načelom materialne resnice ugotoviti organ v postopku.
Odlok o finančni pomoči zaradi izpada pridelka v primarni kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2019 (2020) člen 4, 7, 7/1, 7/3, 9, 9/4. ZKme-1 člen 35a, 35a/1. ZUP člen 63, 63/3.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - neporavnane davčne obveznosti - datum vložitve vloge - dan oddaje
Za dan oddaje vloge je v povezavi z neporavnanimi obveznosti treba šteti dan, ko je bila vloga vnesena v sistem in ne dan obdelave vloge, saj le tak način omogoča pravno varnost vlagatelju, da lahko zadosti pogojem iz Odloka o finančni pomoči zaradi izpada pridelka v primarni kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2019.
inšpekcijsko nadzorstvo - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe
Sodno varstvo je zoper sklep o dovolitvi izvršbe v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe (npr. ugovor neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe; ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe; ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen; da je bila naložena obveznost že izvršena).
Ustavno sodišče je namreč zavzelo stališče, da odločitev pristojnega gradbenega inšpektorja, da je objekt nelegalen in da ga mora inšpekcijski zavezanec odstraniti, še ne pomeni izgube doma inšpekcijskega zavezanca in njegove družine, pač pa ta nastopi v primeru izvršbe inšpekcijske odločbe in dejanske odstranitve objekta, ko pa mora biti inšpekcijskemu zavezancu zagotovljena konkretna presoja sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.
ZBPP člen 24. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-2, 237/2-7.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe - postopek osebnega stečaja - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj ni navedena pravna podlaga, ki ureja postopek revizije in postopek v zvezi z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti, ter ni razvidna razlika med enim in drugim izrednim pravnim sredstvom v smislu njunega uveljavljanja zoper sklep, s katerim je sodišče pozvalo stečajno upraviteljico na odobritev tožbe, in razlogi, ki so toženo stranko privedli do zaključka, da ni pravnih sredstev v obravnavani zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnik je pri organu za BPP Okrožnega sodišča v Novem mestu vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s kazensko zadevo, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Krškem pod opr. št. II K 85690/2023. Navedena prošnja je bila s sklepom Bpp 7/2024 z dne 11. 1. 2024 zavržena. Sklep Bpp 7/2024 v času vložitve nove vloge, ki jo je tožnik vložil 16. 1. 2024 in je predmet tega upravnega spora, še ni bil pravnomočen. Po določbi četrtega odstavka 129. člena ZUP pa upravni organ s sklepom zavrže zahtevo stranke, če v isti upravni zadevi že teče postopek. Ker postopek na podlagi prve vloge tožnika še ni bil pravnomočno zaključen, je toženka po presoji sodišča odločila pravilno, ko je tožnikovo novo vlogo (vlogo z dne 16. 1. 2024) zavrgla.
Prvostopenjski organ je napravil nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, saj je dokazni predlog z zaslišanjem priče A. A. zavrnil, ker je ocenil, da iz nasprotnih dokazov (tj. podatkov, pridobljenih od JZTNP) izhaja nasprotno do tistega, o čemer naj bi priča izpovedala (ta naj bi izpovedala, da je bila objektu namembnost spremenjena že 1994 in 1995 ter ne šele po letu 2000, kar izhaja iz pridobljenih dokazov, ki jih je organu predložil JZTNP).
Pri legalizaciji objekta je treba upoštevati tudi okoljske predpise zaradi spoštovanja ukrepov varovanja okolja in ohranjanja narave
uporabno dovoljenje - ničnost odločbe - zloraba pravice - zavajanje - zavajanje ali zloraba postopka - dokazni postopek - gotovost
Za nedovoljeno ravnanje v smislu 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je mogoče šteti tudi primer, če stranka zlorabi svoje pravice z namernim zavajanjem uradne osebe, kar pripelje do napačne odločbe. Vendar pa morajo biti dejstva oziroma okoliščine, ki potrjujejo zaključek, da je stranka upravnemu organu dejansko dala neresnične podatke, in to z namenom, da bi organ zavedla, in da je to vodilo do napačne odločitve, v dokaznem postopku nedvomno ugotovljene.
ZUP člen 147, 260, 260/1, 260/1-4. ZUS-1 člen 20, 20/3.
obnova postopka - rok za obnovo postopka - tožbene novote
Upravni organ je pravilno ugotovil, da tožnica ne navaja nobenega razloga za obnovo postopka, posledično je lahko toženka v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP predlog pravilno zavrgla.
Z novimi navedbami v tožbi, ki jih je sodišče štelo za prepozne, da pa tudi če ne bi bile prepozne, je ugotoviti, da dopis Sklada ne rešuje nikakršnega predhodnega vprašanja, zato tudi okoliščina ni verjetno izkazana.
Tako, kot zatrjuje tožnica (v tožbi in na glavni obravnavi), izhaja tudi iz podatkov zemljiškoknjižnega izpiska v spisu za stavbo 2238 k. o. ...: da del stavbe št. 3 (ID ...) predstavlja stanovanje št. 2 (dvosobno stanovanje v mansardi v izmeri 55 m2). Sodišče pa ugotavlja, da je bil tako za nepremičnino del stavbe št. 3 (ID ...) denacionalizacijski zahtevek zavrnjen, kot da gre za pozidan del podstrehe - stanovanje št. 3. Toženka zgoraj povzetih navedb tožnice ni prerekala, saj na tožbo ni niti odgovorila. Prav tako se, ob pravilnem vabljenju, glavne obravnave ni udeležila. Stranka z interesom, ki se glavne obravnave ob opravičilu tudi ni udeležila, pa v odgovoru na tožbo navaja, da bi bilo glede na navedbe tožnice neskladno navajanje podatkov o sporni nepremičnini, če obstaja, mogoče popraviti s sklepom o popravi pomote. Vendar pa je očitno, da stranka z interesom navedb tožnice ne razlaga v njihovem pravem pomenu, kajti tožnica trdi, da bi za posamezni del stavbe št. 3, ID ..., ki se pravilno opredeli, glede na podatke zemljiške knjige, kot stanovanje št. 2, z letom izgradnje 19001, morala biti priznana odškodnina, kot jo je v poročilu navedel izvedenec C. C., v višini 55.223,20 DEM, ne pa biti zahtevek zavrnjen ob razlogovanju, da gre za (po podržavljenju) pozidan del podstrehe.
Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15. ZTuj-2 člen 76, 81, 81/1. ZUP člen 214.
omejitev gibanja tujcu - direktiva o vračanju - obrazložitev odločbe - sorazmernost ukrepa - načelo sorazmernosti - nujnost in sorazmernost ukrepa - pravo EU
Za pridržanje tujca na podlagi 76. člena ZTuj-2, ki implementira 15. člen Direktive o vračanju in se mora v skladu z njo razlagati, morata biti najprej izpolnjena dva temeljna pogoja, in sicer, da v konkretnem primeru "ni možno učinkovito uporabiti drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov", in da je namen pridržanja "priprava vrnitve in/ali izvedba postopka odstranitve". Tema dvema temeljnima pogojema mora biti za zakonito izdajo ukrepa pridržanja tujca podan še vsaj en poseben pogoj, in sicer nevarnosti pobega ali da se tujec izogiba oziroma ovira vrnitev ali odstranitev ali kakšen drug pogoj, ki je tem primerljiv.
Tožena stranka v obrazložitvi odločbe ni pojasnila, zakaj je v konkretnem primeru ukrep sorazmeren in zakaj ne bi bilo mogoče uporabiti milejšega ukrepa, kakor to določajo prvi odstavek 15. člena Direktive, tretji odstavek 76. člena ZTuj-2 in sodna praksa SEU (npr. C-241/21, I. L., z dne 6. 10. 2022). Gre za bistveno pomanjkljivost obrazložitve, saj sodišče ne more preizkusiti odločbe z vidika spoštovanja temeljnega načela sorazmernosti oziroma objektivne nujnosti ukrepa. Upravno sodišče je že večkrat presodilo, da mora tožena stranka glede na vse okoliščine konkretnega primera vedno že v odločbi o izreku ukrepa pridržanja presoditi in obrazložiti njegovo sorazmernost in ne šele kasneje, kot bi bilo mogoče razumeti določbo prvega odstavka 81. člena ZTuj-2,18 ki jo tožena stranka citira v izpodbijani odločbi (pri čemer pa tožena stranka v obrazložitvi ne citira bolj relevantne določbe tretjega odstavka 76. člena ZTuj-2). Omenjene presoje ne more tožena stranka storiti niti v morebitnem odgovoru na tožbo.
Zagotovitev učinkovitosti postopka vračanja edini cilj ukrepa pridržanja. Zgolj navedba okoliščin, iz katerih izhaja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za prebivanje v Republiki Sloveniji, in dejstva, da tožnik nima ustreznih dokumentov, ki bi mu omogočali vrnitev v matično državo, ne zadostuje za obrazložitev ogroženosti izvršitve vrnitve.