trg finančnih instrumentov - ukrep agencije za trg vrednostnih papirjev - stranska udeležba - zahteva za priznanje položaja stranskega udeleženca - pravni interes
Po presoji sodišča v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti splošnih določb ZUP glede stranske udeležbe, saj ZTFI-1 ne podeljuje upravičenja do udeležbe v postopku nobeni drugi osebi kot le subjektu nadzora.
Zgolj dejstvo, da je na podlagi navedenega posla družbenik kot prodajalec dela poslovnega deleža tožnika zavezan plačati manj davka od prejete kupnine za prodan poslovni delež tožnika kot v primeru, če bi mu bil izplačan dobiček, ne omogoča uporabe četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2, saj taka posledica ne pomeni neupravičene davčne koristi.
Nakup lastnih poslovnih deležev je sicer mogoče šteti za prikrito izplačilo dobička, vendar le v primeru, da sta kumulativno izpolnjena pogoja kvalificirane udeležbe v kapitalu oz. drugega načina obvladovanja družbe (kar v obravnavani zadevi ni sporno) in da je bila kupnina za lastni poslovni delež višja od primerljive tržne cene. Davčni organ morebitne razlike med tržno in pogodbeno določeno ceno za nakup obravnavanega dela poslovnega deleža tožnika v konkretnem postopku ni ugotavljal, saj je izhajal iz napačnega materialnopravnega izhodišča in je posledično dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno. Podana pa je tudi kršitev pravil postopka, saj v obrazložitvi izpodbijane odločbe v tej zvezi ni navedenih razlogov, zaradi katerih je davčni organ štel, da izplačilo kupnine za nakup obravnavanega dela poslovnega deleža tožnika po ekonomski vsebini predstavlja prikrito izplačilo dobička. Zgolj navedba višine kupnine za nakup dela poslovnega deleža tožnika, brez izračuna njegove tržne vrednosti, pa ne zadosti zahtevi po obrazloženosti upravnih odločb iz 214. člena ZUP.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zahteva za dopolnitev oziroma izbris osebnih podatkov v dokumentu - pravica do pritožbe - stvarna pristojnost - upravni postopek
Drugostopenjski organ bi moral na podlagi pritožbe tožnika odstopiti zadevo v reševanje Informacijskemu pooblaščencu, ne pa da je odločal o zadevi, za katero ni pristojen.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnik tudi po pozivu organa za BPP vloge ni dopolnil niti z navedbo pravne zadeve oziroma, katero obliko BPP želi oziroma za kateri sodni postopek gre, hkrati pa tudi ni predložil nobene listine, da bi bilo mogoče zadevo identificirati na tak način. Vloga tožnika zato ni bila sposobna vsebinske obravnave. Zato je organ za BPP imel podlago, da je tožnikovo vlogo, sledeč drugemu odstavku 67. člena ZUP, zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - pravnomočno rešena zadeva
Toženka je ugotovila, da je prošnjo tožnika za BPP v obliki svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v zadevi I U 1072/2023 zavrnila že z odločbo Bpp 228/2023 z dne 28. 11. 2023 in odločbo Bpp 111/2023 z dne 7. 8. 2023. V obeh primerih je to storila iz razloga, ker je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje premoženjskega pogoja iz 11. člena ZBPP. Po presoji sodišča pa je toženka na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila določbo četrte alineje prvega odstavka 129. člena ZUP in pravilno presodila, da je treba prošnjo zavreči.
ukrep inšpektorja za varstvo okolja - odpadki - ravnanje z odpadki - odgovornost proizvajalca - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Obrazložitev izpodbijane odločbe ne daje odgovora na dilemo, ali je med količinami tudi odpadna embalaža, za katero velja izjema po drugem odstavku 36. člena Uredbe o ravnanju z odpadno embalažo. Ne da se razbrati, ali so te količine vključene ali izključene; ali jih zbrana odpadna embalaža, to je 352,22 tone, obsega. Povedano pomeni le eno: odločbe ni mogoče preizkusiti. Slednje predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP; tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Izostanek obrazložitve ne dopušča tehtanja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
ZVO-1 člen 20, 157, 157/1, 157/1-1. ZUP člen 9. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 36.
ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadki - komunalni odpadki - odpadna embalaža - inšpekcijski ogled - pravica do izjave stranke
Države članice, ki uvedejo "sistem razširjene odgovornosti proizvajalca", morajo zagotoviti, da finančno odgovornost ali finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje v fazi odpadkov v življenjskem ciklu proizvoda nosijo proizvajalci proizvodov. Koncept razširjene odgovornosti proizvajalca je izpeljan iz načela, da mora plačati povzročitelj obremenitve. To načelo predstavlja po drugem odstavku 191. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije eno temeljnih načel evropske okoljske politike, v skladu katerim breme ravnanja z odpadki (vključno z odpadno embalažo) nosijo njihovi dejanski povzročitelji, torej proizvajalci izdelkov, zaradi katerih v življenjskem ciklu izdelka nastaja odpadna embalaža. Obveznosti iz naslova ravnanja z odpadno embalažo tako ni mogoče naložiti drugim subjektom, breme (finančno in/ali organizacijsko) odstranjevanja embalaže pa tudi ni dolžan financirati javni proračun oziroma skupnost. Obveznost ravnanja z odpadki je torej po pravu Evropske unije (v nadaljevanju: EU) obveznost proizvajalcev.
Po pravilih splošnega upravnega postopka, ki se uporablja glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena v ZIN ali v drugih posebnih zakonih, ki urejajo delovanje posameznih inšpekcij, je treba stranki (kar velja tudi za zavezanca v inšpekcijskem postopku) omogočiti sodelovanje pri izvedbi posameznih dejanj, tudi pri ogledu, kar pripomore k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja zadeve, stranki pa omogoča, da se neposredno seznani z ugotovitvami organa in učinkovito (še pred izdajo odločbe) udejanji pravico do izjave.
obnova postopka - gradbeno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka - načelo pomoči prava neuki stranki - stranski udeleženec
Upravni organ bi upoštevaje določbo drugega in četrtega odstavka 7. člena ZUP že na vlogo tožnika z dne 7. 10. 2020, ko je opozoril na črno gradnjo in vložil ugovor, moral postopati v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) in stranki omogočiti, da lahko uveljavlja svoje pravice in jo poučiti o možnosti pravnih sredstev, ki jih ima na razpolago.
ZVO-1 člen 20, 20/12, 20/13, 157, 157/1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/2, 19/5, 25, 26.
ukrep inšpektorja za okolje - prevzem odpadne embalaže - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - odpadki - obrazloženost odločbe - neobrazložena odločba
Sodišče meni, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - odločanje po prostem preudarku - obrazloženost odločbe
Izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena, kar je po oceni sodišča deloma tudi posledica nepravilno uporabljena pooblastila na podlagi diskrecijske pravice. Po navedenem sodišče pritrjuje tožniku, da odločba v izpodbijanem delu ne dosega standarda obrazloženosti, da bi jo bilo mogoče preizkusiti.
Kolikor toženec meni, da formalna dopolnitev vloge (ki konkretno predstavlja zgolj ustrezen podpis vloge) ni dopustna, bi moral v izpodbijanem sklepu navesti ustrezno pravno podlago za takšno odločitev in jo pojasniti, kar v obravnavanem primeru ni podano. Zgolj navedba Javnega poziva brez ustrezne navedbe materialnega predpisa, ki onemogoča formalno dopolnitev vloge, ne zadošča za zakonito odločitev. Takšna pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ki je ni mogoče rešiti z odgovorom na tožbo in pripravljalno vlogo toženca, ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta po 214. členu ZUP.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - postopek nadzora - priznanje statusa stranskega udeleženca - specialni zakon
V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti splošnih določb ZUP glede stranske udeležbe, saj ZTFI-1 ne podeljuje upravičenja do udeležbe v postopku nobeni drugi osebi kot subjektu nadzora, zato uporaba določb ZUP glede stranske udeležbe pri tem ne pride v poštev, saj po povedanem specialni predpis ZTFI-1 izključuje udeležbo v postopku nadzora vsaki drugi osebi, ki ni subjekt nadzora, torej tudi tisti, v katere pravice ali pravne koristi bi posegla izdana Odredba.
ZVO-1 člen 20, 20/12. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
ZVO-1 člen 20, 20/12. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE dolžne po zakonu v svojem imenu in za svoj račun zagotavljati ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovorost PRO prenesi na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto opadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
Odgovor na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljivosti obrazložitve posamičnega upravnega akta, saj morajo razlogi za odločitev biti navedeni v obrazložitvi upravne odločbe.
Pri odločanju o pravici do vračila komunalnega prispevka gre prav tako za upravno zadevo, o kateri je bilo z izpodbijano odločbo tudi odločeno. Tožnica se napačno sklicuje na neupravičeno obogatitev kot institut civilnega prava in v tej smeri oblikuje tudi zahtevek, vendar ga je sodišče v okviru institutov upravnega prava štelo za zahtevek v skladu s 7. členom ZUS-1.
Tožnica ima prav, da bo povprečen potrošnik sestavljeno besedo sunroof lahko razumel v obliki dobesednega prevoda kot sončno streho. Sodišče pa meni, da jo bo tako razumel tudi že manj pozoren potrošnik s slabšim znanjem angleščine. Drži tudi to, da si bo pod to besedno zvezo, torej sončna streha, brez reference na konkretno blago in storitve, lahko predstavljal bodisi tendo za zaščito pred soncem, bodisi sončno elektrarno na strehi, vsekakor pa tudi pomično (panoramsko) streho na vozilu. Slednje pa je tudi najbolj verjetno, saj beseda sunroof v prevodu pomeni prav pomično streho, ne pa tende ali fotovoltaične strehe. To izhaja npr. iz Velikega angleško-slovenskega slovarja Oxford-DZS25, kjer je pod geslom sunroof zapisana samo ena razlaga, to je "[pri avtomobilu] pomična/sončna streha". V povezavi z vozili pa bo povprečen potrošnik besedo sunroof oziroma znak SunRoof nedvomno razumel kot pomični streho. Pri tem po presoji sodišča za razumevanje znaka ni relevantno, da je zapisan tako, da se črka "r" zapisuje z veliko.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - položaj stranke v postopku - načelo zaslišanja strank
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je obravnavanje njegovega predloga za obnovo postopka nedvomno preseglo predhodni preizkus predloga, kot to določa zakon. Drugostopenjski organ je namreč pri obravnavi tožnikovega predloga (poleg predloga tožnika s predloženim strokovnim mnenjem, kar je mogel in moral obravnavati) upošteval še odgovor stranke z interesom (tj. investitorja, ki ga je v postopek obravnave predloga za obnovo postopka pritegnil prvostopenjski organ) in vse ostale vloge z priloženimi listinami, ki jih je stranka z interesom predložila na poziv prvostopenjskega organa, ter, upoštevajoč rezultat obravnave vseh pridobljenih vlog ter listin, odločil na način, da je zavrnil pritožbo tožnika in s tem pustil odločitev prvostopenjskega organa o zavrženju tožnikovega predloga za obnovo postopka v veljavi. S tem pa so bila pravila postopka nedvomno kršena, saj bi bilo treba v tem primeru na tak način obravnavan predlog za obnovo postopka zavrniti in ne zavreči
Prenehanje veljavnosti predpisa pomeni, da ta v pravnem redu ne more več ustvarjati pravnih posledic. Navedenega ne spremeni dejstvo, da je bil predpis, ki je uveljavil njegovo prenehanje, naknadno razveljavljen. Razveljavitev oziroma prenehanje veljave pravnega akta učinkuje za naprej (ex nunc). Tako navedeni prostorski ureditveni pogoji (PUP) ne morejo biti podlaga za izdajo predlaganega gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - bistvena kršitev določb postopka - spor polne jurisdikcije - meritorna odločitev - načelo ekonomičnosti - izpodbijani del dokončnega upravnega akta
Razlogi so v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotovljeni, tj. datum vložitve vloge in začetni datum upravičenosti do BPP in jim tožnica ne nasprotuje, nasprotno, jih enake uveljavlja s tožbo, čemur toženka v upravnem sporu ne nasprotuje, in jih tudi potrjujejo podatki iz upravnega spisa, zato je sodišče sledilo tožbenemu zahtevku in odločbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se tožnici BPP, v nespornem, neizpodbijanem obsegu in obliki, dodeli od 17. 2. 2023 dalje.
ZJF člen 106l. ZUP člen 214, 237. ZUS-1 člen 27, 27/3.
javni razpis - obrazložitev - dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka - načelo zakonitosti
Tožena stranka je obrazložitev, kot bi jo moral vsebovati izpodbijani sklep, podala šele v odgovoru na tožbo, s čemer pa ne more odpraviti postopkovne kršitve, ki jo je storila z izdajo nezadostno obrazloženega sklepa. Sodišče namreč v upravnem sporu ne odloča znova o zahtevku stranke, temveč v okviru tožbenih navedb presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega upravnega akta. Ker je sodišče ugotovilo pomanjkljivost obrazložitve izpodbijanega sklepa glede ugotovljenega dejanskega stanja (zaradi česar je podana postopkovna kršitev), to onemogoča vsebinsko presojo utemeljenosti izpodbojnih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava.