nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - odprava odločbe - obrazložitev odločbe
Pravni učinek odprave je torej vselej retroaktiven in deluje nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odpravljena odločba. S tem, ko je v obravnavani zadevi drugostopenjski organ odpravil prvotno odmerno odločbo v delu, ki se nanaša na predmetna stavbna zemljišča, se je zadeva v tem delu vrnila v stanje pred izdajo omenjene odločbe, to je v stanje, ko v tem delu o pravici oziroma obveznosti v upravnem postopku še ni bilo odločeno.
ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski postopek - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank
Tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, ki so izhajali iz zapisnika o inšpekcijskem ogledu z dne 6. 1. 2020, zaradi česar je v postopku izdaje izpodbijane odločbe prišlo do bistvene kršitve pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
GZ člen 36, 36/1, 36/2, 36/3, 37, 37/1. ZUP člen 134, 265.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenje - predlog za obnovo postopka - trditveno in dokazno breme - stranski udeleženec
Lastniku zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, položaja stranskega udeleženca ne daje že samo dejstvo lastništva sosednjega zemljišča, temveč mora upravni organ v zvezi z vprašanjem, ali bi ta oseba morala biti udeležena v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, presoditi, ali mejaš izkazuje pravni interes za udeležbo v postopku.
Sklep z dne 25. 9. 2015 je torej kljub pravnomočnosti sklepa z dne 28. 9. 2020 še vedno imel svoje pravno učinkovanje, zato toženka ni imela podlage, da na podlagi pravnomočnega sklepa z dne 28. 9. 2020 tožnici odreče vsebinsko obravnavo pritožbe. Izpodbijani sklep torej temelji na napačnem razlogovanju toženke in na napačni uporabi določb postopka.
Toženka je v izpodbijanem sklepu na podlagi petega odstavka 30. člena Uredbe o embalaži in odpadni embalaži določila deleže prevzemanja odpadne embalaže za april, maj in junij 2022 za posamezne družbe za ravnanje z odpadno embalažo, med drugim tudi za tožnico, glede na vrsto odpadne embalaže. Ni pa pojasnila razlogov, ki so bili odločilni za odločitev o tožničini materialnopravno določeni obveznosti in njenem obsegu in ki so torej narekovali sprejeto odločitev (tj. obveznost tožnice do prevzema in ravnanja z odpadno embalažo v točno določenih deležih). V izpodbijanem sklepu so torej izostali razlogi o tem, zakaj in na podlagi česa mora tožnica v relevantnem obdobju zagotoviti ravnanje z odpadno embalažo v deležih, določenih v izpodbijanem sklepu.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - gradnja brez gradbenega dovoljenja - neobrazložena odločba
Da je obravnavani objekt vkopan betonski objekt tlorisnih dimenzij cca 10 m x 2 m x 2,5 m za namen zbiranja odpadkov, med strankama ni sporno. Sporno pa je, ali je treba obravnavani objekt opredeliti kot gradbeni inženirski objekt, kot v svojih odločbah trdi toženka, ali kot drug gradbeni poseg, ekološki otok, s klasifikacijo CC-SI 32110, kot zatrjuje tožnica. Od te opredelitve je namreč odvisno, ali pridejo v poštev splošna merila iz 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov, po katerih objekt z globino, ki presega 2 m, kakršno ima obravnavani, ni enostaven objekt, oziroma ali pridejo v skladu s petim odstavkom 4. člena uredbe v poštev posebna merila iz priloge 1, po kateri so ne glede na globino drugi gradbeni posegi - ekološki objekti enostavni objekti.
Na navedeno pravno odločilno vprašanje toženka ni odgovorila, saj ni pojasnila niti, zakaj sploh šteje, da je obravnavani objekt gradbeni inženirski objekt, in to kljub temu, da je tožnica že v upravnem postopku zatrjevala, da gre za ekološki otok, za katerega gradbeno dovoljenje v skladu s prilogo 1 v zvezi s petim odstavkom 4. člena uredbe ni potrebno. S ponavljanjem istega ugovora, na katerega v upravnem postopku ni dobila odgovora, pa tožnica smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZDIJZ člen 1, 1a, 6, 6a. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - pomanjkljiva obrazložitev
Zakaj je tožena stranka v izpodbijanem aktu štela, da je SDH kot zavezanec "druga oseba javnega prava" iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ in ne "poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava", iz obrazložitve ni razvidno. To pa je bistveno za presojo o tem, ali ima tožnica pravico do dostopa do zahtevanih informacij, saj se pogoji za dostop do informacij, kadar gre za porabo javnih sredstev, pomembno razlikujejo, če je zavezanec organ oziroma druga oseba javnega prava iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, od situacije, ko gre za porabo sredstev poslovnih subjektov iz določila člena 1.a ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme - poslovna skrivnost - načelo zaslišanja stranke v postopku
V tem postopku tožeči stranki do izdaje izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da bi se izjasnila do tega, ali so glede na sklepe o opredelitvi poslovne skrivnosti zahtevane informacije upravičeno opredeljene kot poslovna skrivnost ter ali so podani vsi kriteriji iz 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti.
Podlago za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je v MOK sprejel Občinski svet MOK z Odlokom z dne 14. 11. 2019, ki je v skladu s 26. členom Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o odmeri in izračunu komunalnega prispevka na območju MOK pričel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Odlok je bil v Uradnem listu RS objavljen 29. 11. 2019, kar pomeni, da je pričel veljati 14. 12. 2019. V obravnavanem primeru je bil postopek za odmero komunalnega prispevka z vlogo tožnika začet v marcu 2020 (6.3. 2020), torej po tem, ko je Odlok stopil v veljavo. Drugi odstavek 127. člena ZUP namreč določa, da je upravni postopek na zahtevo stranke uveden z dnem vložitve zahteve stranke, če ne gre za primer iz 129. člena ZUP, kar pomeni, da je toženka pravilno odmerila komunalni prispevek tožniku na podlagi Odloka, ki je stopil v veljavo 14. 12. 2019. Ta Odlok je bil v času vložitve zahteve tožnika (marec 2020) tudi edina zakonita in veljavna podlaga za odmero komunalnega prispevka za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje v MOK.
Pri sprejemanju občinskih aktov, kolikor njihova vsebina ni izrecno vezana na zakonsko ureditev, gre za izvirno normodajno pristojnost s področja lokalne samouprave, ki ne more biti predmet presoje v upravnem sporu, temveč kvečjemu predmet nadzora državnih organov (prim. 64. člen Zakona o državni upravi, v nadaljevanju ZDU-1 in 88. ter 88.a člen Zakona o lokalni samoupravi, v nadaljevanju ZLS). Nadzor nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov, ki jih izdajo organi lokalnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti lokalnih skupnosti namreč opravljajo ministrstva, vsako na svojem področju, in sicer pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti (prvi odstavek 64. člena ZDU-1). Temu sorodno določilo je tudi v 88. a členu ZLS, ki določa da nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove pristojnosti izvršujejo ministrstva, vsako na svojem področju.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - subsidiarna uporaba določb zup - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Sodišče zaključku tožene stranke, da je tožničina vloga nejasna, po vsebini pritrjuje, vendar pa ugotavlja, da tožena stranka tožnici ni dala možnosti za popravo oziroma pojasnitev vloge za drugo obravnavo na način, kot to zahteva ZPacP. Tožena stranka bi namreč morala tožnico pisno seznaniti s pomanjkljivostmi njene vloge ter od nje zahtevati, da vlogo v roku osmih dni popravi.
ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - rok za izpolnitev obveznosti - izvršba
Sodišče v upravnem sporu zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ki je izdan v okviru izvršilnega postopka in v katerem je določena izvršba po drugih osebah, presoja le, ali je organ zavezanca opozoril, da se tako dejanje lahko opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške, kar je v obravnavani zadevi izpolnjeno. Edino logično je, da ga organ seznani tudi s tem, po izteku katerega roka lahko pride do takega načina izvršitve. Pri tem pa primernost roka za izpolnitev obveznosti, naveden v obvestilu, ne more biti predmet presoje v upravnem sporu zoper sklep o dovolitvi izvršbe, saj z obvestilom, ki niti ni obvezen sestavni del sklepa o izvršbi (gre za opozorilo, ki je lahko dano tudi izven sklepa o izvršbi), ni bil ponovno določen. Kot je sodišče že pojasnilo mora namreč zavezanec inšpekcijsko odločbo izpolniti že v roku, ki mu je naložen s to odločbo, zoper njo pa lahko uveljavlja vsa pravna sredstva in v njih nasprotuje (tudi) neprimernosti oziroma nesorazmernosti roka, določenega za (prostovoljno) izpolnitev.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 62, 88, 88/1.
rok za vložitev tožbe - nujna zadeva - sodne počitnice / poletno poslovanje - jezik v postopku - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Potrdilo o vročitvi, tj. povratnica, je po svoji naravi javna listina, za katero velja domneva o resničnosti vsebine javne listine, dokler se ne dokaže nasprotno.
Upravni postopek se vodi v uradnem jeziku, tj. v slovenskem jeziku. Organu pri tem ni treba zagotavljati prevoda uradnih pisanj, vključno z akti, s katerimi se konča postopek in mora stranka v primeru nerazumevanja sama poskrbeti za prevod.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - odprava odločbe - obrazložitev odločbe
Pravni učinek odprave je torej vselej retroaktiven in deluje nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odpravljena odločba. S tem, ko je v obravnavani zadevi drugostopenjski organ odpravil prvotno odmerno odločbo v delu, ki se nanaša na predmetna stavbna zemljišča, se je zadeva v tem delu vrnila v stanje pred izdajo omenjene odločbe, to je v stanje, ko v tem delu o pravici oziroma obveznosti v upravnem postopku še ni bilo odločeno.
ZIN člen 29, 29/3. ZVO-1 člen 20, 157, 157/1, 157/1-1. ZUP člen 9. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 36.
ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje s komunalnimi odpadki - komunalni odpadki - odpadna embalaža - inšpekcijski ogled - pravica stranke do izjave - odgovornost proizvajalca
Prvostopenjski organ je izpodbijano odločitev sprejel na podlagi ogleda, na katerega pa tožnik kot inšpekcijski zavezanec (kljub temu, da v zadevi ni šlo za nujne in neodložljive ukrepe) ni bil vabljen in se ga tako ni imel možnosti udeležiti, prvostopenjski organ pa tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe tudi ni poslal zapisnika o inšpekcijskem pregledu, kar je v nasprotju z zahtevo, vsebovano v četrtem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena ZIN, v skladu s katero je dolžan inšpektor v primeru, ko ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpekcijskemu zavezancu, ki je pravna oseba, in katerega zastopnik ali pooblaščenec ni bil prisoten v postopku inšpekcijskega nadzora, pred izdajo odločbe vročiti zapisnik in ga pozvati, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah.
prisilna izterjava davčnega dolga - instrukcijski rok - izrek odločbe - pravna podlaga
V zakonskih določbah ni videti podlage za odločitev o "neuvedbi" postopka davčne izvršbe in s tem za sklep, ki bi lahko nadomestil že izdani sklep o izvršbi. Zakonska podlaga za tovrstno ukrepanje tudi ni razvidna iz obrazložitve sklepa. Tožena stranka sicer v svojih razlogih navaja, da opisani način odločitve izhaja iz določb ZDavP-2, ne pove pa, kako in katerih. Sodišče zato razlogom davčnih organov ni moglo slediti, temveč je sledilo navedbam tožeče stranke o umanjkanju pravne podlage za izpodbijani sklep ter ga v posledici, iz razloga bistvene kršitve določb postopka, odpravilo in zadevo vrnilo davčnemu organu prve stopnje, da v zadevi ponovno odloči.
ZUreP-2 člen 192, 192/,2, 193, 194, 194/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
razlastitev - javna korist - test sorazmernosti - neobrazložena odločba
Iz izpodbijane odločbe, niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, v čem naj bi bila izkazana realna, konkretna in določna javna korist za gradnjo nogometnega igrišča na območju, ki zajema tudi tožničino nepremičnino. Upravni organ namreč povsem posplošeno navaja naraščajoče potrebe po gradnji nogometne športne infrastrukture, češ da število igralcev nogometa narašča in da primanjkuje kapacitet za zagotovitev izvajanja letnega programa športa za nogometne klube v ... Navedenih ugotovitev v ničemer ne konkretizira, saj ne navede nobenih podatkov, ki bi te ugotovitve podpirali in utemeljevali, temveč se zgolj na povzet posplošen način sklicuje na navedbe stranke z interesom. Na podlagi tako splošnih navedb pa obstoja konkretne javne koristi, ki bi utemeljevala poseg v tožničino lastninsko pravico, ni mogoče preizkusiti.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Ob tem, ko so v listinah, ki so sestavni del prijave, navedene različne vrednosti povečanja dodane vrednosti, se je toženka v svoji obrazložitvi sklicevala zgolj na podatke v listini "Finančna priloga k poslovnemu načrtu za leto 2021", iz katere izhajajo manj ugodni podatki za tožnika, in zaključila, da povečanje dodane vrednosti na zaposlenega znaša 3,35 %. Pri tem ni pojasnila, iz katerih razlogov ni upoštevala listin, v katerih je navedena dodana vrednost na zaposlenega višja (7,06 %).
Upravni organ (pri čemer iz uvoda odločbe izhaja, da je odločbo sprejel/a: Občina Lenart, Župan Občine Lenart, Občinska uprava - torej prvostopenjski in drugostopenjski organ, kar je po oceni sodišča očitna pomota glede na podpis odločbe s strani župana) ni bil stvarno pristojen za izdajo odločbe po nadzorstveni pravici. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka (1. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Za odločitev v zvezi s tem izrednim pravnim sredstvom ima v tem primeru pristojnost Ministrstvo za naravne vire in prostor kot ministrstvo, v katerega delovno področje sodi zadeva po vsebini. Že iz tega razloga je odločba nezakonita in jo je treba v celoti odpraviti.
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 8/3, 81, 81/2. ZUP člen 9, 9/3.
izvrševanje kazni zapora - premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - prestajanje kazni v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku - zloraba svobodnejšega režima - skrajšani postopek ali posebni ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Ob ustavnoskladni razlagi tretji odstavek 8. člena ZIKS-1, ki kot lex specialis določa, da organ odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, ureja le razširjeno procesno možnost organa, da odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar ji ne prepoveduje izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in zaslišanja stranke. Skladno s tem mora organ izpeljati posebni ugotovitveni postopek po ZUP in obsojenca v zvezi z ugotovljenimi dejstvi zaslišati, če bi v okviru skrajšanega ugotovitvenega postopka opustitev načela zaslišanja stranke privedla do nedopustnega posega v ustavno zagotovljeno pravico iz 22. člena Ustave RS. Stranki se namreč mora omogočiti, da se seznani z vsem dokaznim gradivom, na katerem temelji odločitev organa, in da se o tem izjavi, če bi odločitev lahko negativno vplivala na njen pravni položaj.