Po določbi prvega odstavka 167. člena ZKP je eden od pogojev za začetek preiskave obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri presoji utemeljenega suma preiskovalni sodnik upošteva vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepa, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Procesni zakon zahteva utemeljen sum pri odločanju o priporu, o uvedbi preiskave in v postopku obtoževanja. Gre za pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril. Presoja vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Glede na navedeno sodišče soglaša s tožnikom, da je sklep o uvedbi preiskave meritorna odločba. V sled navedenega, sodišče ugotavlja, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 109/1-3, 113. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2 - 18(a). ZUP člen 113, 113/2, 113/3.
COVID-19 - državna pomoč - delno povračilo nekritih fiksnih stroškov - vračilo - upravičenec - pogoji - pravo EU - implementacija - osnovni kapital - mikro družba - stroški postopka
113. člen ZIUOPDVE je treba razlagati tako, da se v skladu s 3.12 in 3.1 točkama Začasnega okvira izvajajo le tisti pogoji, za katere so se države članice odločile, da jih bodo predpisale v nacionalni zakonodaji.
Izjeme za mikro in mala podjetja določa že Uredba 651/2014, vendar ta izjema ne velja za vsa mikro in mala podjetja na splošno, temveč pod določenimi pogoji.
Na podlagi 18. (a) točke 2. člena Uredbe 651/2014 je treba za spoznanje, ali je določena fizična ali pravna oseba podjetje v težavah, ugotoviti le razmerje med višino nakopičenih izgub, ki se odštejejo od rezerv (in drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), v razmerju do vpisanega osnovnega kapitala. Za ugotavljanje, ali je pravna ali fizična oseba podjetje v težavah, niso pravno pomembne posebnosti finančno-premoženjskega stanja podjetja. Spremembe bilančnih postavk (s pomočjo poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala), ki bi jih tožnik lahko izvedel na presečni dan, niso relevantne z vidika namena opredelitve podjetja v težavah po Uredbi 651/2014.
Upravni organ ni udeleženec postopka v smislu ZUP, zato toženi stranki v obravnavani zadevi na podlagi tretjega odstavka 113. člena ZUP ni mogoče naložiti v plačilo stroškov postopka, ki so nastali tožniku.
Toženka bi morala ravnati skladno z 49. členom ZUP in ugotoviti, kdo tožnico sploh lahko zastopa, ter tudi, ali je to dejansko oseba, ki v tem primeru opravlja procesna dejanja.
ZDen člen 6, 6/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 263, 263/4, 267.
denacionalizacija - ne bis in idem - obnova postopka - objektivni rok - zamuda roka - zavrženje vloge
Pravilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, na katerega se je oprla Upravna enota, se uporabi le, če je bilo o zahtevi materialno pravnomočno odločeno. To pa ne drži, če je bil postopek formalno končan (na primer ustavljen ali predlog zavržen).
Tožeča stranka je obnovo postopka predlagala prepozno. Vlogo je poslala 14. 8. 2020, to je petnajst let po nastopu pravnomočnosti odločbe Ministrstva o izročitvi priznanic za del kmetijskega zemljišča s parcelno številko 1446/1 katastrske občine ... S tem je zamudila objektivni rok treh let po četrtem odstavku 263. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - procesna sposobnost
Toženka bi na predložitev soglasja morala pozvati stečajno upraviteljico kot zakonito zastopnico. Ker toženka tega ni storila, ni imela podlage za zavrženje prošnje po 129. členu ZUP.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - formalno nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge - vsebinska obravnava vloge - predložitev dokazov
Ko se preverjajo obvezne sestavine vloge, kot izhajajo iz 66. člena ZUP, včasih dopolnjene s sestavinami po področnih predpisih, se preverja formalna popolnost vloge. Če katera obvezna sestavina manjka, se vložnika pozove v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP. Če pa je organ že začel vlogo vsebinsko obravnavati, vendar med ugotovitvenim postopkom in dokaznim postopkom ugotovi, da potrebuje določena dokazila za ugotovitev dejanskega stanja, govorimo o materialno nepopolni vlogi. V takem primeru bo organ ravnal po 140. členu ZUP in stranko pozval k predložitvi dokazov. Če stranka v tem roku ne predloži dokazov, organ ne ravna po 67. členu ZUP, temveč nadaljuje vsebinsko presojo in izda odločbo.
ZUP člen 260, 260-1, 263, 267, 267/1, 278. ZDavP-2 člen 89, 89/1, 89/4.
predlog za obnovo postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - presoja pravočasnosti vložitve predloga za obnovo postopka - prekluzivni rok - obnova postopka po uradni dolžnosti - izredna razveljavitev odločbe
Ker v konkretnem primeru zaradi zamude subjektivnega šest-mesečnega roka za obnovo postopka iz prvega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 89. člena ZDavP-2 niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo, je po presoji sodišča davčni organ tožnikov predlog za obnovo postopka pravilno zavrgel in ga vsebinsko ni obravnaval.
gozd - les in lesni sortimenti - deponija - vsebina vloge - poziv na dopolnitev - načelo varstva pravic strank - zavrženje vloge - bistvena kršitev določb postopka
S pozivom je prvostopenjski organ tožnico pravilno in z ustrezno vsebino dopisa pozval k izjasnitvi o namenu vloge. Iz poziva pa izhaja tudi, da tožnica z njim ni bila opozorjena na posledico, ki bo sledila, če ne bo ravnala skladno s pozivom, to je, da bo njena vloga sicer zavržena. Zato je bilo v obravnavanem primeru po presoji sodišča kršeno načelo varstva pravic stranke iz 7. člena ZUP.
Sodišče na podlagi izpodbijane odločbe in upravnega spisa ni moglo preveriti zakonitosti izpodbijane odločbe v smeri, ali je organ odločanja pri odmeri komunalnega prispeveka po izpodbijani odločbi upošteval odločbo Mestne občine Ljubljana, št. 354-707/2016-2 z dne 3. 5. 2016 o odmeri komunalnega prispevka oziroma ni pojasnil zakaj je ni upošteval. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako ni jasno kako in posledično ali je toženka pravilno odmerila višino komunalnega prispevka, ki je za tožnico sporna. Sodišče pri tem pripominja, da se skladno s 16. členenom PO - MOL komunalni prispevek odmeri v višini razlike med izračunom komunalnega prispevka pred in po spremembi, že dano plačilo pa se vrednostno upošteva.
Tožničina prošnja je po pravočasni dopolnitvi prošnje, v kateri je sledila pozivu in izrazila svoje nestrinjanje s sodbo, zoper katero bi želela vložiti predlog za dopustitev revizije ter predložila zahtevane kopije sodb ter tudi dopis odvetnika, katerega vsebina je v izpodbijanem sklepu tudi povzeta, vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna, pri tem pa izostanek navedb o razlogih za predlog za dopustitev revizije ne more voditi do drugačnega zaključka. Tožena stranka ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.
kmetijska zemljišča - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla - položaj stranke v postopku - stranski udeleženec
Krog oseb, ki se imajo pravico udeleževati postopka za odobritev pravnega posla kot stranke ali stranski udeleženci (42. in 43. člen ZUP) je določen v drugem odstavku 22. člena ZKZ: to so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.
Možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku, kar pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla, kar vse pa se ne nanaša le na dejanske, temveč tudi na pravne vidike zadeve.
odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe - odsotnost iz pisarne - potni stroški odvetnika - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Organ ni navedel ne okoliščin, razlogov in pravne podlage za odločitev, svoje odločitve ni primerno konkretiziral in se tako sklepa v tem delu ne da preizkusiti. Sodišče je posledično tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravilo.
ZVoz-1 člen 20, 20/3, 20/3-3, 20/4. ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
avto šole - učitelj - pisno opozorilo - upravni akt - upravna zadeva
Z izdajo pisnega opozorila na podlagi 3. točke tretjega odstavka 20. člena ZVoz-1, s katerim je bil tožnik opozorjen, da je bila s strani njegovega učitelja vožnje storjena težja nepravilnost, po presoji sodišča ni odločil o kakšni materialnopravni pravici obveznosti oziroma pravni koristi tožnika in zato izpodbijani sklep ni upravni akt, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. ZVoz-1 tudi ne določa pravnega varstva zoper takšno pisno opozorilo. Pravilno je bila zato tudi tožnikova pritožba zoper izdano pisno opozorilo zavržena.
varstvo osebnih podatkov - seznanitev s podatki - odločanje organa druge stopnje
Iz pritožbe zoper izhaja, da je bila pritožba vložena zoper celoten prvostopenjski akt. Iz pritožbe ne izhaja, da bi prosilec vložil pritožbo izključno zoper odločitev v zvezi s 6. točko njegovega zahtevka.
Če je tožena stranka štela, da so pritožbeni očitki glede 1 do 5. točke zahtevka neutemeljeni, kot pravi v odgovoru na tožbo, bi o tem morala odločati v izreku odločbe po tem, ko bi stranki dala možnost, da se o tem izreče, ne pa da je odločala zgolj o 6. točki iz obrazložitve pritožbe.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - neizpolnitev obveznosti - denarna kazen - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik ne nasprotuje ugotovitvam inšpekcijskega organa, da ni izvršil naloženih obveznosti po izvršilnem naslovu, temveč smiselno nasprotuje pravilnosti izvršilnega naslova po vsebini, ko navaja in pojasnjuje razloge glede postopkov spremembe namembnosti spornega zemljišča. S tem po vsebini izpodbija pravilnost odločbe, ki se izvršuje, torej izvršljive odločbe, kar pa v postopku izvršbe ni dopustno.
javni razpis - sofinanciranje doktorskega študija iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - točkovanje - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Obrazložitev izpodbijane odločbe (utemeljitev Strokovne komisije) ni razkrila razlogov za število dodeljenih točk pri posameznih kriterijih. Zlasti je to očitno pri 1., 2., 3. in 6. kriteriju (pomen projekta; kakovost, izvirnost, komunikativnost, aktualnost avtorske obravnave; raznolik razvoj slovenske medijske krajine; število zaposlenih). Sodišču tako ni znano kam sodi "težje razvidna ciljnost in koherentnost vsebin". Prav tako ni mogoče razbrati, katera merila pri posameznih kriterijih je Ministrstvo uporabilo in katera je tožeča stranka dosegla. Zapisano je le število točk in povsem splošna navedba o izvirnosti, manjši komunikativnosti Projekta in zmanjšanem pomenu za razvoj posameznih regij, lokalnih skupnosti, posebnih vsebin in za redno, objektivno ter ravnotežno predstavljanje političnega delovanja, stališč raznih organizacij in posameznikov.
ZUP člen 281, 281/1. ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/2.
davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika - zastaranje davčnih obveznosti - relativno zastaranje - pretrganje zastaranja - odprava izpodbijanega upravnega akta - pravne posledice odprave - pravne posledice odprave odločbe
Četudi je naslovno sodišče s sodbo sklep odpravilo, je za pretrganje zastaranja odločilno, da je davčni organ opravil uradno dejanje z namenom davčne izvršbe, torej da je bil aktiven v postopku, in da je bil tožnik o tem dejanju obveščen. Poleg tega pa v obravnavanem primeru sklep o davčni izvršbi ni bil zgolj odpravljen, temveč je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje istemu organu, ki je z izdajo izpodbijanega sklepa nadomestil odpravljeni sklep. Po presoji sodišča tako odprava izpodbijanega sklepa v smislu določbe 281. člena ZUP ne pomeni, da v predmetni zadevi ni prišlo do pretrganja zastaranja.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - stroški postopka - stroški pritožbe - ponovljeni postopek - rok za priglasitev stroškov
Ni sporno, da tožnik stroškov postopka v postopku, v katerem so nastali, ni zahteval do izdaje odločbe niti na prvi niti na drugi stopnji. Zato je tudi po presoji sodišča glede na določbo 116. člena ZUP izgubil pravico do povrnitve teh stroškov. Stroške lahko stranka uveljavlja le v tistem postopku, v katerem so nastali. Tudi po presoji sodišča ob takem stanju stvari, ko tožnik stroškov ni pravočasno zahteval v postopku, v katerem so nastali in je po zakonu izgubil pravico do povrnitve teh stroškov, jih tožnik po izdaji odločbe ne more več uveljavljati. Glede na zakonsko dikcijo 116. člena ZUP tudi z odpravo odločbe v upravnem sporu v obravnavanem primeru tožnik ni pridobil pravice do povrnitve stroškov postopka, ki jih ni pravočasno zahteval v tistem postopku, v katerem so nastali, torej konkretno do izdaje pritožbene odločbe, saj je to pravico po samem zakonu izgubil.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odvajanje meteornih in drugih odpadnih voda - sklep o dovolitvi izvršbe - denarna kazen - izpolnitev obveznosti
Predmet konkretnega postopka je zgolj vprašanje, ali je tožnica odrejen ukrep po izvršljivi odločbi izpolnila. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnica tega ni storila, kar je inšpekcijski organ ugotovil pri kontrolnem pregledu 20. 5. 2019, ko navaja, da je odtočni žleb iz strehe stanovanjske stavbe z naklonom proti javni poti št. ... speljan v ponikalnico neposredno ob asfaltnem vozišču, zaradi česar se deževnica izliva neposredno v območje javne poti v njen spodnji ustroj, kar negativno vpliva na stabilnost vozišča, ki se s časom deformira.