ZBPP člen 32, 32/2, 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/1, 67/2.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - zavrženje vloge
Toženka je pri obravnavi tožnikove prošnje za dodelitev BPP postopala pravilno in ob ugotovitvi, da prošnja ne vsebuje vseh predpisanih podatkov ter ostaja tako nepopolna in nerazumljiva, tožnika tudi pravilno pozvala k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti in nejasnosti ter mu razumljivo pojasnila, kako jih mora odpraviti in v katerem roku ter ga pravilno opozorila tudi na pravno posledico, in sicer zavrženje prošnje, če tožnik tega ne bo storil v danem roku. Ker je ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo in ker tožnik niti v tožbi ne trdi, da bi svojo prošnjo pravočasno in ustrezno dopolnil v skladu s pozivom toženke, je toženka pravilno ocenila, da vloga ni popolna.
ZZZiv člen 5, 5/1, 5/1-9, 5/1-26. ZUP člen 10, 165, 165/1, 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - ugriz psa - nevaren pes - vpis v centralni register psov - dokazni predlog - dokazna ocena - načelo materialne resnice - zahteva za izločitev uradne osebe - bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ je dokazne predloge tožnice zavrnil, ker njihova izvedba ne bi vplivala na že ugotovljeno dejstvo ugriza psa. Takšna vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. Zavrnitev dokaznega predloga, ki bi lahko ovrgel rezultate dosedanjega dokaznega postopka, zgolj z argumentom, da so že izvedeni dokazi relevantno dejstvo izkazali s potrebno gotovostjo, da jih tudi drugi dokaz ne bi mogel ovreči, ni dopustna. Navedena kršitev predstavlja bistveno kršitev upravnega postopka.
Toženka v zvezi z zahtevo za izločitev inšpektorja, ki jo je tožnica vložila med postopkom, ni odločila po ZUP tako, da bi izdala sklep o (ne)utemeljenosti zahteve za izločitev. Ne glede na podano zahtevo za izločitev je imenovana inšpektorica izdala izpodbijano odločbo, zato je podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na potek postopka.
ZBPP člen 13, 13/1, 14, 14/3. ZUP člen 9, 9/1, 146, 237, 237/2, 237/2-3.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - premoženjski cenzus - materialni položaj - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Toženka je odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe stranki omogočila, da se o listinah, ki jih je vzela za podlago svoje odločitve, izjavi. Pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na vrednost nepremičnin, ki se upoštevajo pri ugotavljanju premoženja v zvezi z uveljavljanjem BPP, bi morala toženka tožnika seznaniti in mu dati možnost, da se o njem izjavi.
ZUP člen 274. ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-6.
ustavitev inšpekcijskega postopka - določitev upravnika - večstanovanjska stavba - pravni interes - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici
V stanovanjski stavbi, v kateri ima tožnica položaj etažne latnice, opravlja posle upravnika oseba, ki je registrirana za upravljanje nepremičnin. Upravni organ je zato presodil, da začasna postavitev upravnika zaradi varovanja javnega interesa ni potrebna, saj ne gre za položaj, ko v stavbi, ki bi morala imeti upravnika, ta sploh ni določen. Če pa med etažnimi lastniki ali med njimi in upravnikom obstoji spor o tem, ali je upravnik zakonito določen ali mu je pogodba zakonito odpovedana, pa gre za spor zasebne narave, za katero je predvideno sodno varstvo v civilnih razmerjih.
Ker je inšpekcijski postopek uveden po uradni dolžnosti in ne na zahtevo tožeče stranke, ustavitev postopka pa ni povezana z razlogi na strani (tožeče) stranke, temveč z obstojem javnega interesa, ki je stvar presoje inšpekcijskega organa, sodišče ugotavlja, da tožeča stranka za ta upravni spor ne izkazuje pravnega interesa.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZUP člen 238, 238/3.
davek od drugih dohodkov - dvig gotovine - namenska poraba sredstev - dokazovanje - pisni poziv - pripombe na zapisnik - nova dejstva in dokazi - dokazna prekluzija
Glede dokazne prekluzije je Vrhovno sodišče RS že pojasnilo, da je ta dovoljena le, če je davčni zavezanec imel možnost opredelitve do ugotovljenega dejanskega stanja davčnega organa pred izdajo zapisnika (načelo zaslišanja stranke) in hkrati za svojo zamudo ne poda nobenih (dodatnih) razlogov. V zadevi ni sporno, da tožnica ni vložila pripomb na zapisnik, prav tako pa je šele v pritožbi prvič predložila določene dokaze, ki se nanje sklicuje tudi v tožbi, s katerimi dokazuje, da so preostali dvigi gotovine in transakcije z bančno kartico izvedeni v poslovne namene. Tožnica nedvomno s tem izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Tožnica je prekludirana, in to že v pritožbenem postopku.
Davčni organ bi moral izvesti ugotovitveni postopek ob upoštevanju vseh načel upravnega in davčnega postopka (7. člen in 9. člen ZUP, 5. člen ZDavP-2). V navedenem obsegu bi zato davčni organ moral tožniku omogočiti dokazovanje z uporabo vseh dokaznih sredstev in jih dokazno presoditi, kar mora izhajati iz obrazložitve upravnega akta.
Tožnik s predlaganimi dokaznimi sredstvi ni dokazoval dejstev, ki bi bila že dokazana, temveč nasprotna dejstva. V vsakem primeru pa se mora upravni organ do predlaganih dokazov stranke opredeliti. Če jih zavrne, mora biti zavrnitev dokaznega predloga obrazložena, saj je sicer stranki onemogočeno učinkovito uresničevanje pravice do pritožbe.
ZUP člen 43, 94, 143, 260, 260-9, 279. ZUreP-2 člen 247.
obnova postopka - stranski udeleženec - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - grajeno javno dobro - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - pravni interes za udeležbo v postopku - vročitev z javnim naznanilom
Obstoj pravnega interesa za udeležbo v postopku odločanja o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljišču je tožnik izkazal že s tem, ko je zatrjeval, da je zemljišče več let uporabljal za dostop do svojega zemljišča in da je v izdanem gradbenem dovoljenju dostop po navedenem zemljišču s soglasjem toženke predviden tudi za stanovanjsko hišo na sosednjem zemljišču, ki je v njegovi lasti.
Odločba o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra bi morala biti tožniku vročena osebno. Ker ni bila, vročitev odločbe z javnim naznanilom na podlagi 94. člena ZUP zanj nima pravnega učinka. Vročanje na podlagi 94. člena ZUP je namreč predvidno le za primere, ko gre za večje število oseb, ki organu niso znane, ali ki se ne morejo določiti. V obravnavani zadevi pa ne gre za primer, ki ga ureja 94. člen ZUP, saj je bilo organu glede na okoliščine zadeve znano oziroma bi mu vsaj moralo biti znano, da je tožnik zaradi ukinitve statusa grajenega javnega dobra neposredno prizadet v svojih pravicah oziroma v pravnem interesu.
brezplačna pravna pomoč - poziv k dopolnitvi vloge - podaljšanje roka
Tožnik v tožbi utemeljeno opozarja, da bi morala tožena stranka pred odločanjem o utemeljenosti njegove prošnje za dodelitev BPP odločiti o njegovi vlogi za podaljšanje roka za dopolnitev prošnje za BPP. Puščanje vloge - prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev vloge, brez odločitve in brez točno določenega datuma, do kdaj lahko stranka vlogo po pozivu dopolni, ustvarja negotovost, do kdaj in ali sploh lahko stranka kasneje dopolni vlogo. Poleg tega se stranka ne more zanašati, da bo s kakršno koli vlogo že tudi dosegla podaljšanje roka oziroma odpravo posledic njegove morebitne zamude.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - predložitev dokazil
oravnalni narok je treba torej po noveli ZZP-E obravnavati kot pripravljalni narok. OT pa jasno določa, da so odvetniki upravičeni do nadomestila za pripravljalni narok (le), če mu ni sledil prvi narok. Pri tem pa (polno) nadomestilo za pripravljalni (prej poravnalni) narok, ki mu ni sledil prvi narok, po tar. št. 20 OT znaša 50% tarifne številke 18. Po presoji sodišča obstajajo tudi utemeljeni razlogi za tako razlikovanje, saj predmet pripravljalnega naroka ni identičen predmetu glavne obravnave.
V upravnem spisu tudi ni bilo listin (kopij zapisnikov o glavni obravnavi), iz katerih bi sodišče na opravljeni glavni obravnavi lahko ugotovilo, za kakšne naroke je šlo, tj. kaj se je na njih obravnavalo. Sodišče s tem v zvezi opozarja na 173. člen ZUP, ki določa, da listine, ki so dokaz, predložijo stranke ali pa jih preskrbi organ, ki bodi postopek. Organ je v skladu z načelom ekonomičnosti dolžan priskrbeti listine, ki so pri drugem državnem organu, pri organu lokalne skupnosti ali pri nosilcu javnega pooblastila (175. člen ZUP). Povedano drugače, o obveznosti stranke, da predloži listino, ki se nahaja pri omenjenih organih ni mogoče govoriti.
V izreku je prvostopenjski organ le delno povzel prvi odstavek 19. člena Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah ter se skliceval na predpisane deleže prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč. Iz izreka pa določno ne izhaja, od katerih izvajalcev javnih služb in upravljavcev pokopališč mora tožnica zagotoviti prevzem in obdelavo odpadnih nagrobnih sveč ter v kakšnih količinah. Izrek izpodbijane odločbe je zato v nasprotju z določbo šestega odstavka 213. člena ZUP, saj vsebuje le reference na pogoje predpisa.
ZVis člen 35, 66. ZUP člen 9, 138, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7, 254, 254/2.
kršitev pravice do izjave - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - nepresojene pritožbene navedbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljivosti upravne odločbe
Prvostopenjski organ ni dal stranki možnosti, da bi se pred izdajo prvostopenjskega akta izrekla o dejstvih in pravnih vprašanjih, ki so pomembna za odločitev. Zaradi kršitve drugega odstavka 254. člena ZUP in pravice do izjave stranke iz prvega odstavka 9. člena, prvega odstavka 138. člena in 5. točke tretjega odstavka 146. člena ZUP je tožena stranka tudi kršila določbo 214, ki ureja obvezne sestavine obrazložitve.
ZUP člen 43, 129, 129/1, 129/1-2. ZDavP-2 člen 59, 59/1.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - davčni obračun - obračun davčnega odtegljaja - stranski udeleženec
Ob upoštevanju prvega odstavka 59. člena ZDavP-2 se v primerih, ko se plačilo davka opravi na podlagi obračuna davčnega odtegljaja, vzpostavi upravnopravno razmerje le med plačnikom davka kot zavezancem za davek in davčnim organom in ne med davčnim zavezancem in davčnim organom. V davčnih zadevah, v katerih določen davek ni bil plačan za davčnega zavezanca se po ugotovitvi dodatne obveznosti plačnika davka v postopku DIN praviloma izvede ustrezen postopek dodatne odmere tega davka samemu davčnemu zavezancu. Gre za dva ločena postopka, v katerih odmera obveznosti plačniku davka ne pomeni odločitve, na katero bi bil davčni organ v nadaljnjem postopku zoper davčnega zavezanca vezan.
ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-2, 19, 19/2. ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/3.
zaposlovanje na črno - delo na črno - inšpekcijski postopek - načelo zaslišanja stranke v postopku - sodelovanje stranke v postopku - ustna obravnava - bistvena kršitev določb postopka
Razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej pomeni način zagotavljanja uresničevanja načela zaslišanja stranke, pomembno pa je tudi z vidika načela materialne resnice. To pa pomeni, da če stranka zaslišanim osebam ne more postavljati vprašanj, ker obvezna ustna obravnava ni bila razpisana, je ocenjevanje izvedenih dokazov in na tej podlagi sklepanje o pravno pomembnih dejstvih v postopku preuranjeno. V upravnem (tudi v inšpekcijskem) postopku ne zadostuje zgolj pisna seznanitev stranke z vsebino izpovedi druge stranke oz. priče.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - isto pravno in dejansko stanje - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja
Tožnik je v isti zadevi, v kateri je bila že pravnomočno zavrnjena prošnja za BPP v zadevnem kazenskem postopku, vložil ponovno prošnjo za BPP, vendar pa se je po presoji sodišča v tej zadevi spremenilo dejansko stanje kot pravna podlaga. Prošnja za BPP je bila nepravilno zavržena, saj je organ nepravilno ocenil, da gre ne glede na spremenjeno pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja za nespremenjeno dejansko stanje v zadevi.
Sodišče ugotavlja, da toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnila vsebine posameznih maloprodajnih stroškov proizvoda, tj. v zvezi s katerimi aktivnostmi tožnika nastajajo stroški prodajnih provizij, novih priključitev in aktivacij, sprememb obstoječih priključkov, idr., torej zakaj sploh nastajajo oziroma za katere storitve jih tožnik plačuje. Prav tako v odločbi ni pojasnila, v čem se tožnikove maloprodajne ponudbe razlikujejo in kateri so tisti uporabniki, ki se štejejo za nove in kateri za obstoječe (tj. ali velja enako merilo, kot pri stroških modema in STB ali drugačno) in zakaj. Poleg tega ni pojasnjen razlog, zaradi katerega se novi in obstoječi uporabniki (njihovo število) pri stroških istega sektorja obravnavajo različno. Iz tabel a.4.3., b.4.3. in c.4.3. je razvidno le to, koliko je vseh strank tožnika, koliko je novih strank in to, da je pri eni od postavk sicer skupnega sektorja stroški pridobivanja novih strank ter upravljanja in vzdrževanja obstoječih upoštevano večje število novih strank kot pri vseh drugih postavkah, ki se delijo med nove in obstoječe stranke.
Izhodišče celotnega postopka pridobivanja sredstev državne pomoči za popotresno obnovo je vloga upravičenca. Sodišče zato ne sledi tožnikovemu stališču, da gre pri dodelitvi sredstev državne pomoči za popotresno obnovo za človekovo pravico, ki se ji upravičenec ne more odpovedati, pač pa gre za način državnega sofinanciranja pri odpravljanju posledic potresa. Tak zaključek pa pomeni, da lahko upravičenec med postopkom vse do dodelitve sredstev vlogo umakne oziroma se pomoči odpove. V obravnavani zadevi pa ni pojasnjeno, ali je upravičenec vlogo za pridobitev državne pomoči pri popotresni obnovi objekta vložil ali ne, tak podatek pa tudi ne izhaja iz listin upravnega spisa, ki so bile predložene sodišču.
ZOsn člen 60a. ZUP člen 260, 260-1, 260-6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
obnova postopka - prepis na drugo šolo - ugotovitev nezakonitosti odločbe - pravni interes
Tožnik s predlogom za obnovo postopka meri na obnovo postopka toženke, v katerem je torej že Vrhovno sodišče na podlagi vložene tožnikove revizije ugotovilo nezakonitost odločbe iz tega postopka, odpravilo pa je ni zaradi varstva pravno varovanih koristi otroka. Tožnikov pravni položaj se torej tudi z morebitnim uspehom v tem postopku ne more v ničemer več izboljšati, saj je že ugotovljena nezakonitost odločbe, v zvezi s katero želi doseči obnovo postopka zoper izpodbijani sklep.
tujec - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - vzročna zveza - dokazna ocena
Tožena stranka je tožniku naložila nesorazmerno dokazno breme glede obstoja vzročne zveze. Zato je tožena stranka kršila načelo proste presoje dokazov iz 10. člena ZUP.
Tožena stranka bi morala ugotavljati tožnikove dejanske možnosti za ureditev svojega statusa v RS po izbrisu, pri ugotavljanju razloga za izgubo zaposlitve bi morala upoštevati tudi takrat veljavno zakonodajo in delovno knjižico ter izpovedbe prič, pri presoji posledic izbrisa pa bi se morala opredeliti tudi do zatrjevanega neurejenega statusa in groženj z izgonom iz države.
ZUSDDD člen 1č, 1č/3, 1č/3-1. ZUP člen 10, 237, 237/2, 237/2-7.
tujec - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - vzročna zveza - dokazna ocena
Tožena stranka je tožniku naložila nesorazmerno dokazno breme glede obstoja vzročne zveze. Zato je tožena stranka kršila načelo proste presoje dokazov iz 10. člena ZUP.
Tožena stranka bi morala po presoji sodišča ugotavljati tožnikove dejanske možnosti za ureditev svojega statusa v RS po izbrisu, pri ugotavljanju razloga za izgubo zaposlitve bi morala upoštevati tudi takrat veljavno zakonodajo in delovno knjižico ter izpovedbe prič, pri presoji posledic izbrisa pa bi se morala opredeliti tudi do zatrjevanega neurejenega statusa in groženj z izgonom iz države.