brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - premoženjski pogoj - razpolaganje s premoženjem
Tožnik je uveljavljal svoje slabo psihično stanje, da so zemljišča del zaščitene kmetije, ki jih ne sme odtujiti, da kmetija daje dovolj dohodka le za lastno oskrbo in da je v težkem socialnem in finančnem položaju, kar je navedeno tudi v številnih listinah, ki jih je priložil. V prošnji za BPP je tožnik tudi navedel, da nima obveznega zdravstvenega zavarovanja in da ima stroške z zdravili zase in za ženo, ki je invalidsko upokojena. S tem je po mnenju sodišča izpostavil dovolj okoliščin, ki bi narekovale presojo izpolnjevanja pogojev z vidika 22. člena ZBPP.
Prav tako so bile po presoji sodišča tožnikove navedbe o tem, da zemljišče predstavlja del zaščitene kmetije, s katerimi ne sme razpolagati, in da tega niti finančno niti psihično ni sposoben, dovolj konkretne, da bi toženka tožnikovo prošnjo morala presoditi tudi z vidika tretjega odstavka 14. člena ZBPP.
ZEKom-1 člen 100, 100/1, 100/2. ZUP člen 8, 9, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - pravica do izjave - zaslišanje priče - ustna obravnava
Tožena stranka bi morala tožeči stranki predstaviti študijo, ji razložiti, kako jo bo upoštevala in ji v tem oziru dati možnost izjave. Ker tega ni storila, je njena odločba obremenjena s kršitvijo pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Posledično se je ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
V trenutku, ko uradna oseba ugodi predlogu za zaslišanje prič, mora to izvesti na ustni obravnavi. S tem se uresničuje načelo materialne resnice (8. člen ZUP) in načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Stranka lahko aktivno sodeluje v postopku. Pisna izjava priče je v tem pogledu izjemen dokaz; to je možnost, ki pride v obzir, ko to dovoljuje narava zadeve. Sem bodo sodile situacije, ko bo strankam zadoščala pisna izpoved priče oziroma jo bodo same predlagale brez zahteve po pričanju na ustni obravnavi.
Ne ZEKom-1 ne kakšen drug predpis toženi stranki ne nalagajo obveznosti zajetja točno določenega obdobja pred izdajo odločbe o določitvi operaterja s pomembno tržno močjo.
ZRud-1 člen 92, 92/2, 92/2-6. ZUP člen 55, 237, 237/2, 237/2-3.
rudarstvo - rudarska koncesnina - agromelioracija - pravica do izjave - pooblastilo za zastopanje - kršitev pravil postopka
Toženka je izdala izpodbijano odločbo na podlagi podatkov osebe, ki ni imela pooblastila za zastopanje tožnika v upravnem postopku ter s kršitvijo pravice tožnika do izjave.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda pritožbenega roka - očitna pomota - elektronsko vročanje prek portala eDavki - fikcija vročitve
Do zamude roka je prišlo na podlagi očitne zmote, razlogi za nastanek te zmote pa so na strani obeh strank, ki bi obe (glede na svoje subjektivne lastnosti) morali delovati s povečano stopnjo skrbnosti.
Izrek izpodbijane odločbe nima (izrecnega) zavrnilnega dela, temveč negativna odločitev samo implicitno izhaja iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe. Izrek tako ni skladen z 213. členom ZUP, ker ni oblikovan tako, da bi jasno vseboval tudi zavrnilni del.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj toženec določenih stroškov ni priznal kot upravičenih, še več - iz obrazložitve sploh ni jasno razvidno, da določeni stroški, ki jih je tožnica (očitno) štela kot upravičene, niso bili priznani, temveč lahko do takšnega sklepa pripelje šele vsebina tožničine vloge, s katero se je prijavila na Javni poziv.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-7. ZUP člen 238, 238/3.
davek od drugih dohodkov - prenos lastništva na vozilu - neodplačen pravni posel - drug dohodek - davčni odtegljaj - pravna narava pogodbe - prekluzija
Tožnik zaradi nevložitve pripomb na zapisnik oziroma zaradi svoje neaktivnosti v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni prekludiran, da ugovarja odločitvi davčnega organa nasploh, kar velja tako za pritožbeni postopek kot za postopek upravnega spora. Prekludiran je, in to že v pritožbenem postopku, na podlagi tretjega odstavka 238. člena ZUP, kot pravilno navaja toženka, glede navajanja novih dejstev in dokazov. To so dejstva in dokazi, ki so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in pri odmeri davka niso bili upoštevani. Ni pa tožnik prekludiran ugovarjati pravni in dejanski presoji dejstev in dokazov, ki so bili izvedeni v postopku na prvi stopnji in na katerih temelji izpodbijana odločitev.
Tožnik izpodbija pravilno uporabo materialnega prava in dokazno oceno davčnega organa glede pravne kvalifikacije pogodbe o najemu, ko navaja, da je šlo v predmetni zadevi za poslovni najem (operativnem leasingu) vozila, katerega namen po njegovem izteku ni v odkupu vozila, ki je predmet uporabe, temveč je v sami uporabi vozila, pri čemer se sklicuje na sodno prakso, in nasprotuje dokazni oceni davčnega organa, da je šlo za finančni najem. Kakšna je pravna narava konkretne pogodbe pa je vprašanje uporabe materialnega prava in ne zgolj dejanskega stanja. Glede tega pa se toženka ni izrekla.
Sodišče ugotavlja, da v OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan, za razliko odZOdvT, ki je v tarifni številki 4102 izrecno določal, da več narokov ali dejanj na isti dan šteje za en narok ali eno dejanje. Glede na navedeno bi moral toženec zaslišanja prič, ki so bila opravljena istega dne, šteti za posamezno preiskovalno dejanje in tožniku odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej.
Tožena stranka bi morala tožnico ob prejemu njene vloge skladno s prvim odstavkom 67. člena ZUP najprej pozvati na dopolnitev oziroma popravo na način, da bi ta postala razumljiva in popolna. Le tako bi lahko z gotovostjo ugotovila kaj tožnica s svojo vlogo dejansko želi in šele na tej podlagi bi lahko skladno s prvim odstavkom 23. člena5 ZUP preverila ali je za odločanje v konkretni upravni zadevi sploh pristojna in kasneje ali je tožnica stranka postopka.
Formalna popolnost in razumljivost vloge sta namreč prvi pogoj za presojo, ali ta izpolnjuje procesne predpostavke po 129. členu ZUP.
denacionalizacija - predlog za obnovo postopka - razlogi za obnovo postopka
Odločanje o odvzemu premoženja po 1. ali 2. točki prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ je upravna stvar, saj je o tem odločal upravni organ, ki je izdal sporno upravno odločbo - odločbo o zaplembi premoženja.
V zvezi z ničnostnim razlogom po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP tožnica navaja zgolj to, da dejstvo vročitve odločbe mrtvi osebi že samo po sebi predstavlja razlog za ničnost. Sodišče pripominja, da mora biti nepravilnost po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP izrecno določena z zakonom, pri čemer niti trenutno veljavni ZUP niti postopkovni ali drugi predpisi, ki so veljali v času izdaje sporne odločbe o zaplembi premoženja, ne vsebujejo posebne določbe, ki bi za primer izdaje odločbe, kot je bila izdana v konkretni zadevi, mrtvi osebi določila pravno posledico ničnosti.
Odločbe ni mogoče izvršiti v smislu 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, če gre za pravno ali dejansko nemožnost izvršitve; nemožnost izvršitve mora biti objektivna, kar pomeni, da je ne more izvršiti nihče, pod nikakršnimi pogoji. V obravnavanem primeru je odločba Okrajne zaplembne komisije v Tržiču postala pravnomočna, zaplenjene nepremičnine pa so bile na podlagi navedene odločbe vpisane v zemljiško knjigo kot splošno ljudsko premoženje, kar izhaja iz vpisov zemljiške knjige. To izhaja iz predloženih spisov, dejstvo, da je prišlo do vpisa v zemljiško knjigo, pa med strankama tudi ni sporno.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - substanciranje dokaznega predloga
12. člen ZDDPO-2 ne vsebuje dokaznega pravila, po katerem bi se za ugotavljanje dejstev, relevantnih za odmero davka od odhodkov pravnih oseb, lahko uporabilo zgolj verodostojne knjigovodske listine. Posledično sodišče, glede na to, da iz obeh davčnih odločb izhaja, da je tožnik podal tudi dokazne predloge za zaslišanje prič, pritrjuje tožniku, da bi bil prvostopenjski davčni organ moral te priče ob odsotnosti utemeljenih razlogov za zavrnitev teh dokaznih predlogov zaslišati. Obveznosti substanciranja predloga za zaslišanje priče pri tem davčni organ ne sme razlagati prestrogo, saj ni povsem očitno, da bi se od strank morala zahtevati enaka stopnja substanciranja, kot velja za sodne postopke, formalna pomanjkljivost pa se lahko razreši tudi prek ustreznega procesnega vodstva
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZVO-1 člen 20, 20/12.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - neobrazložena odločba
Razlaga, ki je v skladu s pravom EU, je tista, po kaeri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
Organ odločanja najverjetneje nima medicinskih znanj, zaradi česar (ob predloženi zdravstveni dokumentaciji) ne more brez ustrezne strokovne podlage oceniti ali gre za ustrezno zdravstveno dokumentacijo, torej ali je po njeni vsebini (materialna formalnost vloge) ustrezna, da se postopek sploh lahko začne. Ne gre namreč prezreti zakonski določil, da mora komisija pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja, skladno z določilom prvega odstavka 22. c člena ZNB, šele proučiti predlog in razloge za opustitev cepljenja, in če oceni za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede.
Komisija je namreč v tovrstnih postopkih strokovni pomočnik organa, na podlagi ugotovitev katere lahko nato organ, ob strokovno podanih medicinskih razlogih in ustrezni uporabi zakonskih določil, odloči o predlogu za opustitev cepljenja.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/1, 274/1-2, 274/2. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 1a, 1a/1, 1a/1-6, 3, 3/3, 3/3-1.
vplivi na okolje - okoljevarstveno soglasje - pravilnost in zakonitost odločbe - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - isto dejansko stanje - ne bis in idem - očitna kršitev materialnega predpisa
Odločitev toženke je napačna oziroma vsaj nejasna (ni namreč jasno, ali gre za spremembo posega v okolje ali ne, in na kakšni podlagi), to pa ima za posledico nemožnost njenega preizkusa, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki že sama po sebi terja odpravo izpodbijane odločbe.
Pri ugotavljanju, ali gre za isto dejansko stanje ali ne, bi bilo treba upoštevati materialni predpis, ki velja v tem primeru, tj. Uredbo, in na tej podlagi ugotoviti, ali gre za spremembo posega v okolje glede na podane dejanske okoliščine. Ker te presoje toženka ni opravila odločitve tudi iz tega razloga ni mogoče preizkusiti.
GZ člen 82. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4, 146, 200.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pravica stranke do izjave v postopku - nujni postopek - ogled
Tožeči stranki je sicer bil posredovan prepis zapisnika o inšpekcijskem pregledu, vendar pa s tem - glede na to, da ni bilo pogojev za izvedbo skrajšanega postopka oziroma izdajo nujnega ukrepa v smislu 4. točke prvega odstavka 144. člena ZUP - ni bilo zadoščeno postopkovnemu pravilu iz 3. točke tretjega odstavka 146. člena ZUP, da mora biti stranki omogočeno, da sodeluje pri izvedbi dokazov. Tudi po določbi 200. člena ZUP imajo stranke pravico biti navzoče pri ogledu, ki je evivalent inšpekcijskemu pregledu na kraju samem, s tem pa je strankam omogočeno, da na ugotovitve ogleda podajo vsebinske pripombe.
upravni postopek - denarna kazen zaradi kršitve reda oziroma zagrešitve večje nedostojnosti - žalitev v vlogi
Iz odločbe tožnice je razvidno, da je bil očitek prosilcu ta, da je odločitev organa označil kot nonšalantno norčevanje iz navedb prosilca in odločitev IP. Bistveno je, da je toženka naredila presojo ali (celotna) sporna izjava, žali tožnico ali ne. Kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, se je toženka opredelila in ugotovila, da ne gre za žalitev organa v smislu določbe tretjega odstavka 111. člena ZUP.
davčni inšpekcijski nadzor - davčni obračun - obračun davčnega odtegljaja - plačnik davka - stranski udeleženec - priznanje lastnosti stranke v postopku - pravna korist - pravica do izjave
Tožnika utemeljeno opozarjata, da gre v obravnavanem primeru za odmero davka, ki se po določbah ZDoh-2 ne všteva v letno davčno osnovo in se šteje za dokončen davek. To pa pomeni, da pravna korist tožnikov glede obračuna in plačila davka, ki se nalaga družbi A. kot plačniku, ni zgolj posredna, saj se s tem, ker gre za dokončen davek, odloča tudi o pravnem temelju in o višini dohodninske obveznosti tožnikov kot zavezancev za dohodnino. To pa obenem pomeni, da tožnika, ne bosta imela možnosti, da se udeležujeta postopka odmere dohodnine ne v tem in tudi ne v drugem postopku, saj v ZDavP-2 ni predviden poseben postopek, v katerem bi bilo mogoče uveljavljati ugovore, ki se nanašajo na obračun davčnega odtegljaja.
Tožena stranka ravnala napačno, ko je po ugotovitvi, da je vloga tožeča stranke nepopolna, namesto da bi ravnala v skladu s 67. členom ZUP in jo pozvala na dopolnitev vloge, vlogo zavrnila. Res je, da v 10. točki javnega razpisa piše, da dopolnjevanje ponudb ni dovoljeno in da bo koncedent nepopolne ponudbe zavrnil z upravno odločbo. Vendar je iz navedenega razloga že besedilo javnega razpisa v nasprotju z ZUP, saj določa drugačno ravnanje z nepopolnimi vlogami, kot pa jo veleva zakon. Čeprav 10. točka javnega razpisa res določa, da se nepopolne vloge zavrnejo z upravno odločbo in da jih ni možno dopolnjevati, bi moral pristojni organ po prejemu ponudbe postopati v skladu z ZUP.
Tožnica v tožbi zgolj pavšalno navaja, da ni ničesar dolžna, ne navede pa konkretno, kdaj naj bi dolgovani znesek plačala in v kakšni višini, ter za svoje navedbe tudi ne predloži nobenih dokazov. Pri tem pa v tožbi tudi sama priznava, da je morda dolžna plačilo za NUSZ za leto 2013. Pavšalnih ugovorov tožnice pa sodišče ne more presoditi. Na podlagi 20. člena ZUS-1 sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta zgolj v okviru tožbenih navedb.
Uredba o odpadkih (2022) člen 38, 38/2, 38/2-2, 38/2-3. ZUP člen 154, 154/1.
postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja - okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov - ustna obravnava - pravica do izjave - ogled
Sodišče pritrjuje stališču tožeče stranke, da bi tožena stranka, v kolikor je kljub predloženim dokazilom imela pomisleke glede dejanskega nahajanja vseh tehnoloških enot za predhodno obdelavo odpadkov v manipulacijskem prostoru in glede spremembe načina skladiščenja t. i. suhe frakcije biorazgradljivih odpadkov (kar je tožeča stranka navedla v vlogi, prejeti dne 7. 12. 2022), morala opraviti ogled na kraju samem in se s tem prepričati o resničnosti navedb in dokazov. V primeru, ko je treba opraviti ogled, kakor tudi v primeru, če sta v postopku udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, pa je po prvem odstavku 154. člena ZUP ustna obravnava obvezna.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
stroški odvetnika - brezplačna pravna pomoč - odvetniška tarifa
Drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. V tretjem odstavku 12. člena OT je res določena izjema od tega pravila, in sicer, da je stranka izjemoma dolžna odvetniku plačati storitve po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka, če se med postopkom ni spreminjala vrednost obravnavanega predmeta, zaradi spremenjene tarife, veljavne v času plačila, pa je število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 odstotkov. Vendar četrti odstavek 14. člena OT, ki ureja uporabo tarife, določa, da so sodišča in drugi organi dolžni odmeriti odvetniške stroške ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 12. člena te tarife na predlog odvetnika.