ZDen člen 6, 6/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 263, 263/4, 267.
denacionalizacija - ne bis in idem - obnova postopka - objektivni rok - zamuda roka - zavrženje vloge
Pravilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, na katerega se je oprla Upravna enota, se uporabi le, če je bilo o zahtevi materialno pravnomočno odločeno. To pa ne drži, če je bil postopek formalno končan (na primer ustavljen ali predlog zavržen).
Tožeča stranka je obnovo postopka predlagala prepozno. Vlogo je poslala 14. 8. 2020, to je petnajst let po nastopu pravnomočnosti odločbe Ministrstva o izročitvi priznanic za del kmetijskega zemljišča s parcelno številko 1446/1 katastrske občine ... S tem je zamudila objektivni rok treh let po četrtem odstavku 263. člena ZUP.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - formalno nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge - vsebinska obravnava vloge - predložitev dokazov
Ko se preverjajo obvezne sestavine vloge, kot izhajajo iz 66. člena ZUP, včasih dopolnjene s sestavinami po področnih predpisih, se preverja formalna popolnost vloge. Če katera obvezna sestavina manjka, se vložnika pozove v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP. Če pa je organ že začel vlogo vsebinsko obravnavati, vendar med ugotovitvenim postopkom in dokaznim postopkom ugotovi, da potrebuje določena dokazila za ugotovitev dejanskega stanja, govorimo o materialno nepopolni vlogi. V takem primeru bo organ ravnal po 140. členu ZUP in stranko pozval k predložitvi dokazov. Če stranka v tem roku ne predloži dokazov, organ ne ravna po 67. členu ZUP, temveč nadaljuje vsebinsko presojo in izda odločbo.
ZUP člen 260, 260-1, 263, 267, 267/1, 278. ZDavP-2 člen 89, 89/1, 89/4.
predlog za obnovo postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - presoja pravočasnosti vložitve predloga za obnovo postopka - prekluzivni rok - obnova postopka po uradni dolžnosti - izredna razveljavitev odločbe
Ker v konkretnem primeru zaradi zamude subjektivnega šest-mesečnega roka za obnovo postopka iz prvega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 89. člena ZDavP-2 niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo, je po presoji sodišča davčni organ tožnikov predlog za obnovo postopka pravilno zavrgel in ga vsebinsko ni obravnaval.
gozd - les in lesni sortimenti - deponija - vsebina vloge - poziv na dopolnitev - načelo varstva pravic strank - zavrženje vloge - bistvena kršitev določb postopka
S pozivom je prvostopenjski organ tožnico pravilno in z ustrezno vsebino dopisa pozval k izjasnitvi o namenu vloge. Iz poziva pa izhaja tudi, da tožnica z njim ni bila opozorjena na posledico, ki bo sledila, če ne bo ravnala skladno s pozivom, to je, da bo njena vloga sicer zavržena. Zato je bilo v obravnavanem primeru po presoji sodišča kršeno načelo varstva pravic stranke iz 7. člena ZUP.
Tožničina prošnja je po pravočasni dopolnitvi prošnje, v kateri je sledila pozivu in izrazila svoje nestrinjanje s sodbo, zoper katero bi želela vložiti predlog za dopustitev revizije ter predložila zahtevane kopije sodb ter tudi dopis odvetnika, katerega vsebina je v izpodbijanem sklepu tudi povzeta, vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna, pri tem pa izostanek navedb o razlogih za predlog za dopustitev revizije ne more voditi do drugačnega zaključka. Tožena stranka ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.
Sodišče na podlagi izpodbijane odločbe in upravnega spisa ni moglo preveriti zakonitosti izpodbijane odločbe v smeri, ali je organ odločanja pri odmeri komunalnega prispeveka po izpodbijani odločbi upošteval odločbo Mestne občine Ljubljana, št. 354-707/2016-2 z dne 3. 5. 2016 o odmeri komunalnega prispevka oziroma ni pojasnil zakaj je ni upošteval. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako ni jasno kako in posledično ali je toženka pravilno odmerila višino komunalnega prispevka, ki je za tožnico sporna. Sodišče pri tem pripominja, da se skladno s 16. členenom PO - MOL komunalni prispevek odmeri v višini razlike med izračunom komunalnega prispevka pred in po spremembi, že dano plačilo pa se vrednostno upošteva.
Možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku, kar pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla, kar vse pa se ne nanaša le na dejanske, temveč tudi na pravne vidike zadeve.
kmetijska zemljišča - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla - položaj stranke v postopku - stranski udeleženec
Krog oseb, ki se imajo pravico udeleževati postopka za odobritev pravnega posla kot stranke ali stranski udeleženci (42. in 43. člen ZUP) je določen v drugem odstavku 22. člena ZKZ: to so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.
odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe - odsotnost iz pisarne - potni stroški odvetnika - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Organ ni navedel ne okoliščin, razlogov in pravne podlage za odločitev, svoje odločitve ni primerno konkretiziral in se tako sklepa v tem delu ne da preizkusiti. Sodišče je posledično tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravilo.
ZVoz-1 člen 20, 20/3, 20/3-3, 20/4. ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
avto šole - učitelj - pisno opozorilo - upravni akt - upravna zadeva
Z izdajo pisnega opozorila na podlagi 3. točke tretjega odstavka 20. člena ZVoz-1, s katerim je bil tožnik opozorjen, da je bila s strani njegovega učitelja vožnje storjena težja nepravilnost, po presoji sodišča ni odločil o kakšni materialnopravni pravici obveznosti oziroma pravni koristi tožnika in zato izpodbijani sklep ni upravni akt, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. ZVoz-1 tudi ne določa pravnega varstva zoper takšno pisno opozorilo. Pravilno je bila zato tudi tožnikova pritožba zoper izdano pisno opozorilo zavržena.
varstvo osebnih podatkov - seznanitev s podatki - odločanje organa druge stopnje
Iz pritožbe zoper izhaja, da je bila pritožba vložena zoper celoten prvostopenjski akt. Iz pritožbe ne izhaja, da bi prosilec vložil pritožbo izključno zoper odločitev v zvezi s 6. točko njegovega zahtevka.
Če je tožena stranka štela, da so pritožbeni očitki glede 1 do 5. točke zahtevka neutemeljeni, kot pravi v odgovoru na tožbo, bi o tem morala odločati v izreku odločbe po tem, ko bi stranki dala možnost, da se o tem izreče, ne pa da je odločala zgolj o 6. točki iz obrazložitve pritožbe.
ZUP člen 281, 281/1. ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/2.
davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika - zastaranje davčnih obveznosti - relativno zastaranje - pretrganje zastaranja - odprava izpodbijanega upravnega akta - pravne posledice odprave - pravne posledice odprave odločbe
Četudi je naslovno sodišče s sodbo sklep odpravilo, je za pretrganje zastaranja odločilno, da je davčni organ opravil uradno dejanje z namenom davčne izvršbe, torej da je bil aktiven v postopku, in da je bil tožnik o tem dejanju obveščen. Poleg tega pa v obravnavanem primeru sklep o davčni izvršbi ni bil zgolj odpravljen, temveč je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje istemu organu, ki je z izdajo izpodbijanega sklepa nadomestil odpravljeni sklep. Po presoji sodišča tako odprava izpodbijanega sklepa v smislu določbe 281. člena ZUP ne pomeni, da v predmetni zadevi ni prišlo do pretrganja zastaranja.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - neizpolnitev obveznosti - denarna kazen - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik ne nasprotuje ugotovitvam inšpekcijskega organa, da ni izvršil naloženih obveznosti po izvršilnem naslovu, temveč smiselno nasprotuje pravilnosti izvršilnega naslova po vsebini, ko navaja in pojasnjuje razloge glede postopkov spremembe namembnosti spornega zemljišča. S tem po vsebini izpodbija pravilnost odločbe, ki se izvršuje, torej izvršljive odločbe, kar pa v postopku izvršbe ni dopustno.
javni razpis - sofinanciranje doktorskega študija iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - točkovanje - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Obrazložitev izpodbijane odločbe (utemeljitev Strokovne komisije) ni razkrila razlogov za število dodeljenih točk pri posameznih kriterijih. Zlasti je to očitno pri 1., 2., 3. in 6. kriteriju (pomen projekta; kakovost, izvirnost, komunikativnost, aktualnost avtorske obravnave; raznolik razvoj slovenske medijske krajine; število zaposlenih). Sodišču tako ni znano kam sodi "težje razvidna ciljnost in koherentnost vsebin". Prav tako ni mogoče razbrati, katera merila pri posameznih kriterijih je Ministrstvo uporabilo in katera je tožeča stranka dosegla. Zapisano je le število točk in povsem splošna navedba o izvirnosti, manjši komunikativnosti Projekta in zmanjšanem pomenu za razvoj posameznih regij, lokalnih skupnosti, posebnih vsebin in za redno, objektivno ter ravnotežno predstavljanje političnega delovanja, stališč raznih organizacij in posameznikov.
sofinanciranje iz javnih sredstev - stranski udeleženec - pravna korist
Določeno razmerje tožnika do predmeta odločanja, to je podaja soglasja k predlogu za mentorja, ki je obvezna sestavina prijave na predmetni Javni poziv, vsekakor obstaja. Brez soglasja vodje raziskovalnega programa k predlogu za mentorja prijavitelj na Javnem pozivu namreč ne more uspeti s prijavljenim programom. Vendar sta hkrati položaj vodje raziskovalnega programa in predlaganega mentorja pri prijavi in v postopku izbire v celoti odvisna od prijavitelja, to pa pomeni, da določbe Pravilnika o postopkih, ki se nanašajo na Javni poziv, tožnika kot vodje programske skupine ne zadevajo, vsaj ne neposredno, in da tožnik (zgolj) s sklicevanjem na ureditev v Pravilniku o postopkih svojega pravnega interesa ne izkazuje.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odvajanje meteornih in drugih odpadnih voda - sklep o dovolitvi izvršbe - denarna kazen - izpolnitev obveznosti
Predmet konkretnega postopka je zgolj vprašanje, ali je tožnica odrejen ukrep po izvršljivi odločbi izpolnila. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnica tega ni storila, kar je inšpekcijski organ ugotovil pri kontrolnem pregledu 20. 5. 2019, ko navaja, da je odtočni žleb iz strehe stanovanjske stavbe z naklonom proti javni poti št. ... speljan v ponikalnico neposredno ob asfaltnem vozišču, zaradi česar se deževnica izliva neposredno v območje javne poti v njen spodnji ustroj, kar negativno vpliva na stabilnost vozišča, ki se s časom deformira.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - stroški postopka - stroški pritožbe - ponovljeni postopek - rok za priglasitev stroškov
Ni sporno, da tožnik stroškov postopka v postopku, v katerem so nastali, ni zahteval do izdaje odločbe niti na prvi niti na drugi stopnji. Zato je tudi po presoji sodišča glede na določbo 116. člena ZUP izgubil pravico do povrnitve teh stroškov. Stroške lahko stranka uveljavlja le v tistem postopku, v katerem so nastali. Tudi po presoji sodišča ob takem stanju stvari, ko tožnik stroškov ni pravočasno zahteval v postopku, v katerem so nastali in je po zakonu izgubil pravico do povrnitve teh stroškov, jih tožnik po izdaji odločbe ne more več uveljavljati. Glede na zakonsko dikcijo 116. člena ZUP tudi z odpravo odločbe v upravnem sporu v obravnavanem primeru tožnik ni pridobil pravice do povrnitve stroškov postopka, ki jih ni pravočasno zahteval v tistem postopku, v katerem so nastali, torej konkretno do izdaje pritožbene odločbe, saj je to pravico po samem zakonu izgubil.
ZBPP člen 14, 14/3. ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-3.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje - subjektivni pogoj - materialni položaj - vrednost premoženja - pravica do izjave
Tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnosat, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik smiselno navaja, da z nepremičnino ne more razpolagati, ker jo je že prodal, pri čemer pa ni po njegovi krivdi nevknjižena na novega kupca.
ZUS-1 člen 32. ZUP člen 9, 146. ZMZ-1 člen 82a, 84, 84/1, 84/1-4, 84/2. URS člen 19. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/3, 8/3-e.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - resna grožnja za javni red ali javno varnost - odvzem prostosti - začasna odredba - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Za kršitve, ki utemeljujejo izrek omejitve gibanja - pridržanja na podlagi četrtega odstavka 84. člena ZMZ-1 zadošča ugotovitev, da so bile kršitve, ki so napad na osebno in premoženjsko varnost, storjene in zato ni možna ekskulpacija z utemeljevanjem neprištevnosti v smislu kazenske (ne)odgovornosti ali kot je mogoče povzeti tožbene navedbe, silobrana.
Subjektivni odnos tožnika do dogodkov in razlog za te dogodke (zatrjevani predhodni napad in kraja drugih) ne spremenita dejstva, da je tožnik s tem, da je obračunaval s prosilcem A. A. in mu grozil "boš že še videl" ter mu s silo telesa potisnil glavo v umivalnik, ker je želel od A. A. protipravno pridobiti mobitel, ogrožal varnost oseb in premoženja v smislu določbe četrte alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
V konkretni zadevi torej ni bil izveden posebni ugotovitveni postopek, zato procesne pravice, ki izhaja iz posebnega ugotovitvenega postopka, katerih kršitev uveljavlja tožnik v tožbi (146. člen ZUP), niso utemeljene. Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da tožnik ni imel možnosti postavljati vprašanj pričam, saj je iz upravnega spisa razvidno, da priče niso bile zaslišane. Glede na to, da tožnik sam priznava, da je imel pravico do izjave o dejstvih in dokazih, ki so podlaga za odločitev in pravico izjaviti se o očitanih kršitvah, je tudi tožbeni ugovor o kršitvi pravice do izjave in načela zaslišanja po presoji sodišča neutemeljen.
Ni bistveno, koliko ravnanj, ki ogrožajo druge ali premoženje, je tožnik naredil, ampak je treba v vsakem primeru posebej, na podlagi konkretnih okoliščin, presojati obstoj ogroženosti osebne varnosti in premoženja v smislu določbe četrte alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, ki je v konkretnem primeru nedvomno izkazana.
Sodišče je predvsem zaradi intenzitete ravnanja, ki je povzročilo strah drugih, presodilo, da je odločitev toženke za izrek strožjega ukrepa, pravilna.
Tožnik ni pridržan v Centru za tujce zato, ker naj ne bi imela milejšega ukrepa toženka na voljo, ampak zaradi intenzitete, števila ravnanj in po oceni, da se glede na vsa ravnanja tožnika v prostorih azilnega doma utemeljeno pričakuje, da bi v primeru, da bi ostal v prostorih azilnega doma, s kršitvami nadaljeval, kot to jasno izhaja iz izpodbijanega sklepa.
Ni bistveno, ali gre za hujšo ali lažjo kršitev javnega reda, ker toženka svojega ukrepa ni izdala na podlagi 82.b člena ZMZ-1, ampak na podlagi 4. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
V obravnavani zadevi, ko se ukrep pridržanja tožnika na prostore Centra za tujce že izvaja, lahko sodišče izda začasno odredbo po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 iz razlogov po drugem odstavku tega člena za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Po presoji sodišča gre ravno za tako razmerje tudi v obravnavani zadevi. Vendar pa potrebnost izdaje takšne začasne odredbe v obravnavani zadevi ni izkazana že zato, ker je izrek ukrepa zakonit. Zakonita omejitev gibanja pa ne pomeni nedopustnega posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave).
spor o lastninski pravici - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - izdaja gradbenega dovoljenja
Vprašanje, ali je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ali je lastnik kdo drug, ki naj bi to postal ex lege, ni predhodno vprašanje, brez rešitve katerega organ ne bi mogel odločiti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ker torej spor o lastninski pravici na zemljišču predvidene gradnje ni predhodno vprašanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, tudi okoliščina, da je pred pristojnim sodiščem v teku pravda za razrešitev tega spora, ni razlog za prekinitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Po določbah 147. člena ZUP namreč upravni organ lahko upravni postopek prekine le, če gre za predhodno vprašanje, brez rešitve katerega v postopku ne more odločiti. Lastninski spor, pa kot že rečeno, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja nima take narave.