predlog za obnovo upravnega postopka - pravniški državni izpit (PDI) - dopolnilna odločba
Toženka je z odločbo 2 zavrnila tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo 1. Iz njene obrazložitve izhaja, da je toženka pri svojem odločanju upoštevala navedbe tožnika iz tč. I.c njegovega predloga za obnovo. Vendar pa po presoji sodišča, glede na to, da je bil tožnikov predlog za obnovo z dne 6. 10. 2020 torej podan z enovitim zahtevkom, kot opisano zgoraj, drži, kot to argumentira toženka v izpodbijani odločbi, namreč da je bilo z odločbo 2 o tožnikovem predlogu za obnovo že v celoti odločeno. To izhaja tako iz izreka odločbe 2, kot tudi iz konstrukcije tožnikovega predloga za obnovo z dne 6. 10. 2020, v katerem je tožnikov (enoviti) predlog oz. zahtevek jasno razmejen od razlogov zanj (ki pa jih tožnik podaja členjeno v tč. I.a-I.c). Zato je bil tožnikov zahtevek z dne 27. 4. 2021 tudi po presoji sodišča z izpodbijano odločbo utemeljeno zavrnjen. V tč. I.a in I.b tožnikovega predloga za obnovo z dne 6. 10. 2020 namreč ni vsebovanega nobenega posebnega oz. ločenega zahtevka za obnovo, o katerem bi z odločbo 2 še ne bilo odločeno.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - subjektivni pogoj - vrednost premoženja - vrednost nepremičnega premoženja - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Čeprav tožnik s svojo družino v vlogah za dodelitev BPP ni navedel, da bi (poleg plače, lastništva hiše, v kateri živijo, ter osebnega vozila partnerke) imel še kakšno premoženje, organ tožnika ni seznanil s svojimi ugotovitvami v postopku in mu ni dal možnosti, da se do navedenega izreče, pač pa je štel navedene nepremičnine za premoženje tožnikove partnerke in s tem za premoženje prosilca in njegovih družinskih članov, ki je posledično presegalo cenzus. S tem toženka storila aboslutno bistveno kršitev postopka, saj tožniku ni bil dana možnost, da bi se izjavil o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Vlagateljica bi morala pogoj prebivališča v RS izpolnjevati na zadnji dan roka za oddajo vlog, nikakor pa ne na kakšen kasnejši datum. Tudi določilo prvega odstavka 12. člena ZŠtip-1 določa, da če ta zakon ne določa drugače, se štipendija dodeli državljanom RS (in njihovim vzdrževanim družinskim članom) s prebivališčem v Republiki Sloveniji.
Napačno pojasnilo odgovorne osebe ne more spreminjati ali vplivati na uporabo načela zakonitosti v upravnem postopku in v tem upravnem sporu.
zahteva za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - vročitev odločbe - fikcija vročitve - napaka pri vročanju
Stranka lahko vselej dokazuje, da v primeru vročitve odločbe s fikcijo vročitev ni bila pravilna.
Zaradi izkazanega resnega dvoma v pravilnost in zakonitost vročitve odločbe je treba šteti, da je rok za pritožbo zoper odločbo začel teči takrat, ko se je tožeča stranka dejansko seznanila z izpodbijano odločbo.
Organ za BPP ni opravil ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, kar pomeni, da ni izkazana razumnost in verjetnost izgleda za uspeh v sodnem postopku. Čeprav prosilka v prošnji sploh ni podala podatkov, ki bi omogočalo presojo objektivnega razloga za dodelitev BPP, je organ sklenil, da prosilka izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki pa ga glede na razloge izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
Po mnenju sodišča sklicevanje na razpisne pogoje in podatke FURS, da je imelo podjetje na dan oddaje vloge dne 21. 4. 2022 neplačan odlog NUSZ, ne zadostuje za odločitev o vlogi, temveč mora biti raziskano dejansko stanje, v konkretnem primeru o višini teh obveznosti, ne pa zgolj pavšalno navajanje. Izpodbijan sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče torej ne more preizkusiti ali je utemeljeno, zakaj tožnik kot prijavitelj ni bil izbran na javnem razpisu, saj zatrjevane neporavnane obveznosti niso konkretizirane.
postavitev prometne signalizacije - uradna oseba - pooblastilo za odločanje - pravica do izjave
Župan do zaposlenih v upravi samoupravne lokalne skupnosti ne nastopa v vlogi predstojnika v smislu prvega odstavka 30. člena ZUP, saj ta položaj pripada direktorju občinske uprave.
Nevročitev elaborata tožnikoma v obravnavanem primeru ni vplivala na njuno pravico do izjave in s tem tudi ne na pravilnost in zakonitost odločitve v zadevi. Na ustni obravnavi sta imela tožnika možnost seznaniti se z relevantnimi dejstvi in okoliščinami ter z vsebino elaborata. Poleg tega sta bila v vabilu na ustno obravnavo seznanjena, da je elaborat objavljen na spletni strani toženke oziroma, da ga je možno vpogledati na njeni oglasni deski.
Toženka bi morala ravnati skladno s 49. členom ZUP in ugotoviti, kdo tožnico sploh lahko zastopa, ter tudi, ali je to dejansko oseba, ki v tem primeru opravlja procesna dejanja. Navedeno bi morala v izpodbijanem sklepu pojasniti, tako da bi bil v tem pogledu mogoč preizkus. Obrazložiti bi morala, ali A. A., ki je (edini) vložil umik z dne 19. 10. 2021, lahko nastopa kot tožničin zakoniti zastopnik. Toženka je bila namreč, še pred izdajo izpodbijanega sklepa obveščena, da A. A. ni bil pooblaščen za vložitev umika prijave z dne 19. 10. 2021.
ZIN člen 312. ZUP člen 8, 9, 146, 154. ZPDZC-1 člen 2, 4, 19, 19/2.
delo na črno - poseben ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - kontradiktornost postopka - pravica do izjave - inšpekcijski postopek
V postopku ni bilo ugotovljeno, kdo je oseba, ki je dejansko omogočila delo na črno A. A. Organ bi moral navedeno razjasniti pred izdajo izpodbijane odločbe (ali vsaj organ druge stopnje po vloženi pritožbi) še posebej, ker izjava A. A. tekom postopka sploh ni bila pridobljena.
Tožena stranka v konkretnem primeru, ne le da v obrazložitvi ni navedla razlogov, zaradi katerih ni ugodila kakšnemu tožnikovemu zahtevku, temveč se v izpodbijanemu sklepu niti ni opredelila do njegovega zahtevka glede priglašenih zakonskih zamudnih obresti, niti tega ni zavrnila. Glede na to, da o teh v izpodbijanem sklepu sploh ni govora, tožena stranka ni zadostila zahtevam, ki izhajajo iz 214. člena ZUP.
Glede obnove postopka, ki je sicer urejena v ZUP (260. člen in naslednji), vsebuje ZDavP-2 le nekaj posameznih specialnih določb, ki so vsebovane v omenjenem 89. členu, glede vseh ostalih vprašanj pa se uporablja splošna ureditev tega pravnega sredstva. V prvem odstavku 89. člena je tako določen poseben rok za uveljavljanje najpogostejšega razloga za obnovo postopka, tj. če se izve za nova dejstva oz. dokaze, ki bi lahko vodili k drugačni odločitvi. V šestem odstavku pa so urejena pravna sredstva zoper sklep o obnovi, ki odstopajo od splošne ureditve, po kateri je zoper takšen sklep dopustna obnova; po tej določbi namreč zoper sklep o obnovi ni dovoljena (posebna) pritožba, temveč se takšen sklep lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo.
89. člen ZDavP-2 ureja posebnosti obnove v davčnem postopku kot takšne, ne pa zgolj posebnosti obnove davčnega postopka v primeru novih dejstev oz. dokazov, tudi iz tega razloga ni mogoče slediti naziranjem tožnice. Tudi po presoji sodišča se šesti odstavek 89. člena ZDavP-2 ne nanaša na izključitev posebne pritožbe zgolj v primeru obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP.
ZPDZC-1 člen 1, 1/1, 2, 4, 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/2. ZUP člen 237, 237/1.
inšpekcijski ukrep - delo na črno - upravni postopek - kontradiktornost
Ker je organ odločal v posebnem ugotovitvenem postopku, bi moral pred izdajo odločbe upoštevati načelo kontradiktornosti tako glede pridobljenih dokazov, ki jih je sam pridobil, kakor tudi glede dopustitve možnosti dokazovanja navedb tožnice kot stranke.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265, 267.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka - prekluziven rok - trditveno in dokazno breme - dokazni standard verjetnosti - nedokazane trditve - prepozno vložen predlog za obnovo postopka
Tožnica je predlog za obnovo postopka vložila iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, saj meni, da bi morala biti stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z dne 8. 10. 2018. Po 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP lahko stranka obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP predlaga v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Stranka mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku (265. člen ZUP). Novejša teorija in sodna praksa (glej sodbi tega sodišča, št. I U 1035/2020-8 z dne 16. 12. 2023 in II U 372/2019 z dne 31. 1. 2023) zavzemata stališče, da mora predlagatelj v predlogu za obnovo postopka z verjetnostjo izkazati tako okoliščine, na katere opira predlog, kot tudi okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku. V primeru, ko pravočasnost, ki jo predlagatelj zatrjuje, postane sporna, lahko prepričanje o (ne)pravočasnosti temelji le na presoji izvedenih dokazov, tako tistih, s katerimi predlagatelj izkazuje pravočasnost predloga, kot tistih, iz katerih izhaja nasprotno (primerjaj sodbi tega sodišča v zadevah II U 245/2015 in I U 969/2019). Tožnica svoje trditve, da se je z gradbenim dovoljenjem seznanila šele 27. 2. 2019, ni z ničemer dokazovala. Njene navedbe, da so zaposleni elektronsko pošto pregledali šele naslednjega dne, tako pomenijo zgolj golo trditev, ki ne more biti podlaga za sklep, da je tožnica predlog vložila v zakonskem roku. Zato je tudi po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da je bil predmetni predlog za obnovo postopka vložen prepozno, to je po poteku subjektivnega roka iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP.
GZ člen 47, 47/3. ZGO-1B člen 123. ZUP člen 274, 274/2.
gradbeno dovoljenje - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - nadomestna gradnja - gradnja novega objekta
Za predmetno zadevo je ključno, da bi tožnika za pridobitev gradbenega dovoljenja morala izpolnjevati pogoje po prvem odstavku 123. člena ZGO-1B. Ker teh pogojev nista izpolnjevala, je bila odločitev upravnega organa, da jima izda gradbeno dovoljenje, napačna, odločitev toženke pa zakonita in utemeljena iz razlogov, ki jih je navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, in na katere se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje.
ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/1. ZPPreb-1 člen 18, 18/1, 18/3, 36, 36/5.
stalno prebivališče - pravni interes za udeležbo v postopku - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - stranski udeleženec - oprostitev plačila institucionalnega varstva
Bistvo pravnega interesa je, da temelji na materialnem predpisu, ki ga je treba uporabiti pri odločanju v konkretni upravni stvari. V konkretni upravni zadevi (ugotavljanje stalnega prebivališča) je materialni predpis ZPPreb-1, tožnica pa svoj pravni interes utemeljuje na ZSV.
Pravni interes ne more temeljiti na morebitni (negotovi) bodoči spremembi tožničinega (tudi) pravnega položaja, kot je s strani tožnice pričakovana razbremenitev plačila domske oskrbe na podlagi ZSV.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - kršitev pravil postopka - predaja prosilca republiki bolgariji
V obravnavani zadevi sta tožnika svoj del dokaznega bremena izpolnila. Tožena stranka pa ni preverila, kako pristojni organi v Bolgariji v praksi uresničujejo Direktivo o sprejemu 2013/33/EU v primerih vrnjenih prosilcev po Dublinski uredbi oziroma ni pridobila ustreznega zagotovila, pri čemer je glede obrazložitve bivanjskih razmer za prosilce v Bolgariji obrazložitev izpodbijanega akta notranje preveč nekonsistentna in se jo ne da preizkusiti, kar posledično pomeni, da natančna (stroga) in s tem ustrezna (zadovoljiva) ocena tveganja ni bila narejena. Ob tem je treba upoštevati, da ima z vidika EKČP, Slovenija pravno obveznost, da spoštuje procesne dimenzije iz člena 3. EKČP v polni meri in zaradi diskrecijske klavzule ne gre za domnevo o enakovrednem varstvu pravic po pravu EU in EKČP. ESČP v takih primerih, ko gre za uporabo Dublinske uredbe med državami članicami EU, posebej upošteva, da ima država, ki je odgovorna za obravnavo prošnje, obveznosti iz Direktive o sprejemu 2013/33/EU.
izdaja gradbenega dovoljenja - zahteva za vstop v postopek - zavrženje zahteve - stranski udeleženec
Tožnik je 30. 3. 2021 vložil zahtevo za vstop v postopek, ki tedaj ni bil uveden oziroma ni tekel, saj je prvostopenjski organ s sklepom z dne 16. 3. 2021 zahtevo A. za izdajo gradbenega dovoljenja zavrgel. Glede na to pa je po presoji sodišča toženka pravilno odločila, ko je zahtevo tožnika za vstop v postopek zavrgla, saj v teku ni nobene upravne zadeve, v katero bi tožnik lahko vstopil kot stranski udeleženec.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - ustna obravnava - ogled - pravica do izjave v postopku
Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem pred izrekom inšpekcijskega ukrepa izreče. V primeru, ko je treba opraviti ogled, je po prvem odstavku 154. člena ZUP ustna obravnava obvezna. Nanjo je treba povabiti stranke in jim dati možnost, da se na obravnavi izrečejo o vseh okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
ZDRS člen 6, 27, 27/3. ZMatR člen 20, 20/3, 25. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
državljanstvo - priglasitev v državljanstvo - obrazložitev odločbe
Med strankama ni sporno, da je v času izdaje prvostopenjske in drugostopenjske odločbe tožnik imel status državljana Republike Slovenije. To pomeni, da mu izpodbijani akt posega v njegovo pridobljeno (civilno) pravico v smislu 23. člena Ustave, v zvezi s katero mora tudi imeti dostop do učinkovitega sodnega varstva.
Iz izpodbijanega akta in drugostopenjskega akta pa ni razvidno, na kateri konkretni pravni podlagi je tožena stranka posegla v pridobljeno civilno pravico tožnika.
Ker iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi organ odločal o priglasitvi državljanstva z upravno določbo po tretjem odstavku 27. člena ZDRS in predvsem, ker iz upravnih odločb ni razvidno, na kateri podlagi je upravni organ v skladu z določbo 158. člena Ustave posegel v pridobljeno pravico tožnika zaradi predhodno po mnenju tožene stranke napačno ugotovljenega dejstva, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in je bilo treba tožbi ugoditi, izpodbijani akt odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek.
ZUP člen 87, 87/1, 98. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sklep o popravi pomote - naslov za vročanje - dejanska seznanitev - osebna vročitev - fikcija vročitve - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Po presoji sodišča je dokazan resen dvom v pravilnost in zakonitost vročitve in je treba šteti, da je tožbeni rok začel teči takrat, ko se je tožeča stranka dejansko seznanila z izpodbijano odločbo.