ZPDZC-1 člen 1, 1/1, 2, 4, 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/2. ZUP člen 237, 237/1.
inšpekcijski ukrep - delo na črno - upravni postopek - kontradiktornost
Ker je organ odločal v posebnem ugotovitvenem postopku, bi moral pred izdajo odločbe upoštevati načelo kontradiktornosti tako glede pridobljenih dokazov, ki jih je sam pridobil, kakor tudi glede dopustitve možnosti dokazovanja navedb tožnice kot stranke.
GZ člen 47, 47/3. ZGO-1B člen 123. ZUP člen 274, 274/2.
gradbeno dovoljenje - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - nadomestna gradnja - gradnja novega objekta
Za predmetno zadevo je ključno, da bi tožnika za pridobitev gradbenega dovoljenja morala izpolnjevati pogoje po prvem odstavku 123. člena ZGO-1B. Ker teh pogojev nista izpolnjevala, je bila odločitev upravnega organa, da jima izda gradbeno dovoljenje, napačna, odločitev toženke pa zakonita in utemeljena iz razlogov, ki jih je navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, in na katere se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje.
ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/1. ZPPreb-1 člen 18, 18/1, 18/3, 36, 36/5.
stalno prebivališče - pravni interes za udeležbo v postopku - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - stranski udeleženec - oprostitev plačila institucionalnega varstva
Bistvo pravnega interesa je, da temelji na materialnem predpisu, ki ga je treba uporabiti pri odločanju v konkretni upravni stvari. V konkretni upravni zadevi (ugotavljanje stalnega prebivališča) je materialni predpis ZPPreb-1, tožnica pa svoj pravni interes utemeljuje na ZSV.
Pravni interes ne more temeljiti na morebitni (negotovi) bodoči spremembi tožničinega (tudi) pravnega položaja, kot je s strani tožnice pričakovana razbremenitev plačila domske oskrbe na podlagi ZSV.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - kršitev pravil postopka - predaja prosilca republiki bolgariji
V obravnavani zadevi sta tožnika svoj del dokaznega bremena izpolnila. Tožena stranka pa ni preverila, kako pristojni organi v Bolgariji v praksi uresničujejo Direktivo o sprejemu 2013/33/EU v primerih vrnjenih prosilcev po Dublinski uredbi oziroma ni pridobila ustreznega zagotovila, pri čemer je glede obrazložitve bivanjskih razmer za prosilce v Bolgariji obrazložitev izpodbijanega akta notranje preveč nekonsistentna in se jo ne da preizkusiti, kar posledično pomeni, da natančna (stroga) in s tem ustrezna (zadovoljiva) ocena tveganja ni bila narejena. Ob tem je treba upoštevati, da ima z vidika EKČP, Slovenija pravno obveznost, da spoštuje procesne dimenzije iz člena 3. EKČP v polni meri in zaradi diskrecijske klavzule ne gre za domnevo o enakovrednem varstvu pravic po pravu EU in EKČP. ESČP v takih primerih, ko gre za uporabo Dublinske uredbe med državami članicami EU, posebej upošteva, da ima država, ki je odgovorna za obravnavo prošnje, obveznosti iz Direktive o sprejemu 2013/33/EU.
izdaja gradbenega dovoljenja - zahteva za vstop v postopek - zavrženje zahteve - stranski udeleženec
Tožnik je 30. 3. 2021 vložil zahtevo za vstop v postopek, ki tedaj ni bil uveden oziroma ni tekel, saj je prvostopenjski organ s sklepom z dne 16. 3. 2021 zahtevo A. za izdajo gradbenega dovoljenja zavrgel. Glede na to pa je po presoji sodišča toženka pravilno odločila, ko je zahtevo tožnika za vstop v postopek zavrgla, saj v teku ni nobene upravne zadeve, v katero bi tožnik lahko vstopil kot stranski udeleženec.
ZDRS člen 6, 27, 27/3. ZMatR člen 20, 20/3, 25. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
državljanstvo - priglasitev v državljanstvo - obrazložitev odločbe
Med strankama ni sporno, da je v času izdaje prvostopenjske in drugostopenjske odločbe tožnik imel status državljana Republike Slovenije. To pomeni, da mu izpodbijani akt posega v njegovo pridobljeno (civilno) pravico v smislu 23. člena Ustave, v zvezi s katero mora tudi imeti dostop do učinkovitega sodnega varstva.
Iz izpodbijanega akta in drugostopenjskega akta pa ni razvidno, na kateri konkretni pravni podlagi je tožena stranka posegla v pridobljeno civilno pravico tožnika.
Ker iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi organ odločal o priglasitvi državljanstva z upravno določbo po tretjem odstavku 27. člena ZDRS in predvsem, ker iz upravnih odločb ni razvidno, na kateri podlagi je upravni organ v skladu z določbo 158. člena Ustave posegel v pridobljeno pravico tožnika zaradi predhodno po mnenju tožene stranke napačno ugotovljenega dejstva, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in je bilo treba tožbi ugoditi, izpodbijani akt odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - ustna obravnava - ogled - pravica do izjave v postopku
Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem pred izrekom inšpekcijskega ukrepa izreče. V primeru, ko je treba opraviti ogled, je po prvem odstavku 154. člena ZUP ustna obravnava obvezna. Nanjo je treba povabiti stranke in jim dati možnost, da se na obravnavi izrečejo o vseh okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
ZUP člen 87, 87/1, 98. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sklep o popravi pomote - naslov za vročanje - dejanska seznanitev - osebna vročitev - fikcija vročitve - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Po presoji sodišča je dokazan resen dvom v pravilnost in zakonitost vročitve in je treba šteti, da je tožbeni rok začel teči takrat, ko se je tožeča stranka dejansko seznanila z izpodbijano odločbo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - poslovni delež - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo
Za ugotovitev vrednosti osnovnega kapitala oziroma vrednosti deleža družbenika v d.o.o. je potrebna analiza bilance stanja in poslovnega izida oziroma premoženjsko finančnega položaja družbe glede na metodološka izhodišča, po katerem se ocenjuje vrednost kapitala. Pri tem je treba ugotoviti morebitno izplačilo dobička, ki si ga lahko izplača tožnik glede na pozitivno poslovanje družbe.
Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 4, 4/6, 7, 7/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
izdaja gradbenega dovoljenja - nezahteven objekt - gradbeni inženirski objekt - obrazložitev odločbe - bazna postaja, namenjena telekomunikacijskim storitvam - pomanjkljivosti upravne odločbe
Vrhovno sodišče je že v več odločitvah zavzelo stališče, da lahko stranski udeleženec v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi posega v prostor, varuje le svoje neposredne pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javno korist.
Ker se toženka do pravno relevantnih dejstev in v zvezi z njimi predloženih dokazov o tem, da ne gre za postavitev bazne postaje oziroma dostopovnega omrežja, ampak za postavitev hrbteničnega omrežja, ni opredelila, tj. ni pojasnila, iz katerih razlogov jih šteje za neutemeljene, sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti in je podana bistvena kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZDavP-2 člen 4, 4/1, 5, 5/1. BATIDO člen 19, 19/1, 19/1-a, 30. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek rezidenta, dosežen z delom v Republiki Avstriji - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz upravnega spisa ne izhaja, da je bil tožnik seznanjen s poizvedbami, kakor tudi ne izhaja, da so mu bile poizvedbe vročene, čeprav so bile v postopku uporabljene in se na njih upravni organ sklicuje. S tem je bila tožniku kršena pravica do izjave in storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Spoštovanje pravice do izjave zahteva, da je stranka seznanjena s celotnim dokaznim gradivom.
Organ za brezplačno pravno pomoč je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel zgolj to, da odvetnici ni priznal nagrade za zastopanje na naroku 20. 4. 2021, saj je ta nagrada že zajeta v nagrado za sklenitev sodne poravnave na istem naroku, ni pa predstavil in utemeljil razlogov za tak zaključek. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je zato v tem delu pomanjkljiva in ne sledi določbi prvega odstavka 214. člena ZUP.
V pouku o pravnem sredstvu navedenega sklepa je bil tožnik poučen, da je zoper ta sklep dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa. Petnajstdnevni pritožbeni rok je začel teči dne 21. 11. 2020 in se je iztekel dne 7. 12. 2020. Tožnik je pritožbo poslal priporočeno po pošti dne 21. 1. 2021. Tega dne vložena pritožba je po obrazloženem vložena prepozno, zato je bila pravilno zavržena (drugi odstavek 240. člena ZUP).
ZBPP člen 30, 30/11. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
Tožnik v tožbi priznava, da mu je bila brezplačna pravna pomoč sicer že dodeljena. V zvezi s tožbenimi navedbami, da ni predlagal razrešitve svojih prejšnjih pooblaščencev, da so razrešitev predlagali sami, da je krivda na strani pooblaščencev, pa sodišče pojasnjuje, da za ta konkretni upravni spor niso relevantne, saj je za presojo bistveno (le) to, da je bilo o Prošnji že pravnomočno odločeno in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, česar pa tožnik niti ne zatrjuje.
Sklep se v odločilnem delu ne da preizkusiti, saj ni pojasnjeno, kako je upravni organ ugotovil, da je bil dogodek prestavljen in ne odpovedan ter na katere dokaze je oprto ugotovljeno dejansko stanje.
S pooblastitvijo se vzpostavi zunanje razmerje, ki je odločilno do tretjih, v obravnavanem primeru do upravnega organa, zato je vsebina pooblastila zelo pomembna.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 37, 37a, 37a/4. ZZSDT člen 17, 17/1, 17/1-5, 17/1-8, 42, 42/1. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2-7.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - soglasje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Soglasje Zavoda RS za zaposlovanje (zavod) ni vedno pogoj za izdajo oziroma podaljšanje enotnega dovoljenja. Toženka je s tega vidika v obrazložitvi izpodbijane odločbe le splošno navedla, da ZTuj-2 določa, da tujec za delo, ki bi ga opravljal na podlagi zaprošenega dovoljenja, nujno potrebuje izdano soglasje s strani zavoda, vendar tega ni utemeljila. Pojasnila ni, katere so tiste dejanske okoliščine in kakšna je vsebina zakonskih določb, ki pomenijo podlago za njen zaključek, da je v obravnavanem primeru soglasje zavoda pogoj za podaljšanje enotnega dovoljenja. Da mora biti odločitev tudi s tega vidika obrazložena, pa je sodišče opozorilo že v sodbah I U 1219/2016 in I U 1806/2016. To pa pomeni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva in na njeni podlagi odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1), povedano pa kaže tudi na možnost, da pri odločanju materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - zahteva denacionalizacijskega upravičenca - vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka - smrt denacionalizacijskega upravičenca - ničnost odločbe o denacionalizaciji
Posebnost denacionalizacijskega postopka je v tem, da je upravičenec do denacionalizacije lahko tudi oseba, ki je pred vložitvijo te zahteve umrla, kot je določeno v tretjem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZDen. O dedovanju pa se v takem primeru odloča v zapuščinskem postopku po pravnomočnosti odločbe o vrnitvi podržavljenega premoženja.
Zahteva F. F. in G. G. je bila skladno z drugim odstavkom 64. člena ZDen vložena tudi v korist B. B., zaradi česar ni bilo potrebno, da bi njegove pravne naslednice vložile zahtevo za denacionalizacijo ali sodelovale v postopku. To pa posledično pomeni, da niso podani zakonski razlogi za ničnost odločbe po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/1, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-7. ZUP člen 215, 215/6.
razlastitev - predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - uvedba razlastitvenega postopka - odločitev procesne narave - ni upravni akt - napačen pravni pouk - začetek teka roka za vložitev pritožbe - zavrženje tožbe
Niti ZUreP-2 niti kakšen drug zakon ne določa, da bi bil zoper sklep o uvedbi razlastitvenega postopka dopusten upravni spor, kar pomeni, da ne gre niti za drug akt v smislu določbe prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Prav tako to ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) obnovljen, ustavljen ali končan.
Tožnica pritožbe zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa ni vložila, pač pa je vložila tožbo v upravnem sporu, saj je sledila (napačnemu) pravnemu pouku toženke, da zoper sklep ni pritožbe. Sodišče je zato tožbo, kolikor se nanaša na I. točko izreka izpodbijanega sklepa, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo, tožnici pa bo v skladu s skladu s šestim odstavkom 215. člena Zakona o splošnem upravnem postopku rok za vložitev morebitne pritožbe zoper to točko izreka izpodbijanega sklepa začel teči z vročitvijo tega sodnega sklepa.
V III. točki izpodbijane odločbe je določeno, da se pri predmetni nepremičnini v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje uvedba razlastitvenega postopka, v IV. točki pa, da do pravnomočno zaključenega razlastitvenega postopka ni dopusten promet s predmetno nepremičnino in njeno bistveno spreminjanje brez soglasja razlastitvene upravičenke, pravni posel, sklenjen v nasprotju s tem pa je ničen. Odločitev o zaznambi razlastitvenega postopka in prepoved razpolaganja z nepremičnino nima pravne narave procesnega akta postopka razlastitve, čeprav z njim postopek odločanja o razlastitvi še ni končan, pač pa ima taka odločitev materialnopravne učinke. Ker po presoji sodišča izpodbijani akt v III. in IV. točki izreka presega okvir procesnega sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka, zoper katerega pritožba ni dopustna in ima v tem delu materialnopravne učinke, ima tožnica zoper ta del sklepa pravico vložiti pritožbo v upravnem postopku. Tožnica zoper III. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa pritožbe ni vložila, pač pa je vložila tožbo v upravnem sporu, saj je sledila pravnemu pouku toženke. Sodišče je zato tožbo, kolikor se nanaša na III. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa, zavrglo, tožnici pa bo rok za vložitev morebitne pritožbe zoper ti dve točki pričel teči z vročitvijo tega sodnega sklepa (šesti odstavek 215. člena ZUP).
nepovratna sredstva - delna ugoditev zahtevku - sodba vrhovnega sodišča - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - odločanje v ponovljenem postopku - obseg presoje - učinki pravnomočnosti sodbe - materialna pravnomočnost - načelo ne bis in idem - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravna in dejanska vprašanja - zamudne obresti - odvetniški stroški - postopek začet na zahtevo stranke - zavrženje tožbe
Vrhovno sodišče je navedlo, da je v dosedanji praksi (v sklepu X Ips 220/2016 z dne 17. 5. 2017, 33. točka obrazložitve) že pojasnilo, da je upravni organ v ponovljenem postopku vezan na materialno pravnomočno sodbo sodišča v upravnem sporu tako glede izreka kot glede nosilnih razlogov, ki ta izrek utemeljujejo (2. člen Zakona o sodiščih (ZS) v povezavi s 1. členom ZUS-1). Materialno pravnomočna namreč postane vsaka sodba, v kateri je sodišče vsebinsko presojalo zakonitost upravnega akta, torej tudi sodba o odpravi izpodbijanega upravnega akta (64. člen ZUS-1), saj temelji na vsebinski ugotovitvi njegove nezakonitosti. Zato sme upravni organ dejstva, ki jih je v upravnem sporu ugotovilo sodišče, ponovno presojati le, če so po naravi taka, da so se po sodbi sodišča lahko spremenila (kar za predmetno zadevo ne velja) in je njihova sprememba glede na naravo zadeve pri ponovnem odločanju lahko upoštevna.
Sodišče ugotavlja, da bi bila tožeča stranka do zamudnih obresti od zavrnjenega dela zahtevka upravičena le, če bi bila tožeči stranki tudi za ta del zahtevka priznana pravica do izplačila, pa to izplačilo ne bi bilo izvršeno v roku, kot ga določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna. To vodi do zaključka, da zahtevek tožeče stranke za izplačilo zakonskih zamudnih obresti od zavrnjenega dela zahtevka od 29. 11. 2012 (torej od izdaje prve odločbe tožene stranke v zvezi z zahtevanim izplačilom) do plačila ni utemeljen.
Če stranka v upravnem sporu uspe in se zadeva vrne upravnemu organu v ponovno odločanje, so pravila odločanja o stroških upravnega postopka enaka - ti stroški so breme tistega, ki je zahteval uvedbo postopka. Sodišče ob tem meni, da nepravilna odločitev upravnega organa sama po sebi ne predstavlja krivdnega ravnanja ali nagajivosti, ki bi dopuščala prevalitev stroškov postopka na organ (prim. sodbe Upravnega sodišča IV U 154/2010 z dne 4. 1. 2011, I U 356/2011 z dne 24. 5. 2011 in I U 639/2015 z dne 11. 6. 2015).