sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programov športa - sofinanciranje programov letnega programa športa - javni razpis - zavrnitev vloge - neresnični podatki v vlogi - navedba neresničnih podatkov - nejasni pogoji
Določba v javnem razpisu izrecno ne določa, da bo vloga prijavitelja v primeru navajanja neresničnih dejstev zavrnjena v celoti, zaradi česar je po prepričanju sodišča navedeno določbo treba tolmačiti na način, za katerega se zavzema tožeča stranka, in sicer da je mogoča tudi zgolj delna zavrnitev vloge. Nejasne pogoje, ki jih v javnem razpisu postavi tožena stranka, je namreč treba razlagati v korist prijavitelja.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 104, 104/3.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Tožnik je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje priložil tudi vlogo za odobritev pravnega posla, o kateri pa prvostopenjski upravni organ še ni odločil. Zoper dokončno odločitev o tožnikovi vlogi za odobritev pravnega posla, ki bo v obravnavanem primeru predstavljala odločitev o glavni stvari, pa bo tožnik imel možnost vložitve tožbe v upravnem sporu, v katerem bo lahko uveljavljal tudi ugovore v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo obravnavanega sklepa o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - izpolnitev obveznosti - poziv stranki k izjavi - pomanjkljiva obrazložitev
Odločitve toženke ni mogoče preizkusiti, saj je sporno, ali je bil poziv z dne 7. 6. 2022 tožniku sploh vročen in če, kje. To posledično pomeni, da ni mogoče preizkusiti niti, ali je bila tožniku dana možnost, da se v postopku izjavi.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - obrazložitev odločbe - zavrženje zahtevka
Zgolj navedba, kot je v obravnavani zadevi, da predmetna zahteva temelji na isti dejanski in pravni podlagi kot predhodnje, in o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, brez podrobne utemeljitve, preizkusa takšne odločitve ne omogoča, s tem pa tudi njene pravilnosti ni mogoče preveriti. Da ne gre za povsem enake zadeve, izhaja že iz obrazložitve izpodbijane odločitve, ki pojasnjuje, da je šlo v eni od zadev za priznanje pravice do zdravstvenega varstva na podlagi statusa vojnega veterana.
Ker tožnica ni uspela izpodbiti v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja glede velikosti objekta (12 x 3m) ter opredelitve njegove razvrstitve glede na zahtevnost gradnje (enostaven objekt po Uredbi) in dovoljevanje gradnje (po prvem odstavku 5. člena GZ za enostaven objekt gradbeno dovoljenje ni potrebno), je iz navedenega treba izhajati pri presoji tožbenega ugovora, da je izpodbijano odločbo, ki jo je izdal inšpektor medobčinske inšpekcije, izdal nepristojni organ. To pa pomeni, da so glede na določbo drugega odstavka 8. člena GZ za inšpekcijski nadzor nad njegovo gradnjo (kot objekta, za katerega gradbeno dovoljenje ni predpisano) v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, v okviru izvirne pristojnosti občine pristojni občinski inšpektorji ali skupni občinski inšpektorji, ki delujejo v okviru skupne občinske uprave, na katere območju se objekt izvaja ali na katerem je objekt zgrajen.
Kolikor pa tožnica tožbene ugovore podaja tudi v smeri, da je do spremembe površine in/ali namembnosti spornega objekta prišlo po izdaji izpodbijane odločbe, pa sodišče takšne navedbe presoja kot pravno nerelevatne. Enako tudi toženkine navedbe, podane v smeri, da od začetka leta 2021 površina spornega objekta znaša več kot 40 m2. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) je namreč za odločitev pravno pomembno pravno in dejansko stanje v času izdaje odločbe prvostopenjskega organa. Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe prvostopenjskega organa ne morejo vplivati.
ZUP člen 135, 135/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZIN člen 28.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - sklep o ustavitvi postopka - zavrženje tožbe - pravni interes
Izdaja sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka pomeni, da je ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa in je zato treba postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti ustaviti.
Ker torej tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka, so neupoštevne tožbene navedbe, da bi morala biti v njegovem izreku ugotovljena kršitev predpisa.
ZTuj-2 člen 73, 73/1, 73/2, 85. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 146, 146/4, 237, 237/2, 237/2-3.
tujec - dovolitev zadrževanja tujca - šolanje - otrok s posebnimi potrebami - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Med razlogi iz drugega odstavka 73. člena ZTuj-2 za dovolitev zadrževanja tujca v državi nesporno ni razloga (varstva) družinskega oz. zasebnega življenja, kot sicer izhaja iz 8. člena EKČP, in ne varovanja največje otrokove koristi, kot sicer izhaja iz 3. člena KOP in drugega odstavka 7. člena KOI. Toženo stranko k temu zavezuje 5. člen Direktive o vračanju v zvezi s 47. členom Listine EU ter 7. členom Listine EU. Direktiva o vračanju zavezuje tako tudi organe RS, in sicer tudi v zvezi s presojo določb ZTuj-2, kar vključuje tudi 73. člen ZTuj-2.
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je pridobila izjavo tožnikove partnerke, vendar pa tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika o navedenem ni seznanila. Tožnik v postopku ni imel možnosti, da se izjavi o ugotovitvah tožene stranke, posledično pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev upravnega postopka, posledično pa je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
inšpekcijski postopek - objekt za obveščanje in oglaševanje - protispisnost - neobrazložena odločba
Organ, ki inšpekcijski nadzor opravlja, mora v obrazložitvi svoje odločbe, s katero ugotovi kršitev predpisa in naloži inšpekcijski ukrep, navesti, zakaj posamezno fizično ali pravno osebo (glede na relevanten materialni predpis) šteje za inšpekcijskega zavezanca (214. člen ZUP) (to še zlasti, če stranka argumentirano ugovarja, da ni zavezanec).
Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se sporni objekt nahaja na meji med zemljiščema s parcelnima številkama ... in ..., obe k. o. Vič. Hkrati pa sodišče ugotavlja, da iz listin upravnega spisa (zemljiškoknjižni izpiski) izhaja, da se zemljišči s tema parcelnima številkama nahajata v katastrski občini 1721 Gradišče I. Gre za protispisnost v odločilnih dejstvih, to je v oznakah zemljiških parcel, s katerih mora tožnik odstraniti sporni objekt.
Odločba po tretjem odstavku 158. člena ZVO-1 ne pomeni samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč pomeni njena izdaja izvrševanje inšpekcijskega ukrepa, (v tem primeru izrečenega) z dokončno, ne pa (še) pravnomočno odločbo inšpektorata.
tujec - odpoved prebivanja tujca - zelo hude posledice - nevarnost za varnost in obrambo države - pravica do družinskega življenja - načelo sorazmernosti - zmotna uporaba materialnega prava - začasna odredba
Glede na določbe ZTuj-2 obstoj razloga iz prvega odstavka 61. člena, kar je tudi pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh let, ne pomeni avtomatično, da mora upravni organ tujcu odpovedati stalno prebivanje (zakon namreč določa, da to lahko stori).
Izrek zadosti standardu obvezne konkretizacije izreka. Jasno je namreč, da gre za vse odpadke, ki so predhodno skladiščeni izven obstoječega objekta v velikosti 400 m2, št. objekta 3804 ter novega pokritega objekta v velikosti 1000 m2, na zemljišču s parc. št. 55/8, k.o. ... Da je izrek jasen in določen, potrjuje tudi dejstvo, da mora tožnik odpadke zbirati, kot izhaja iz načrta zbiranja odpadkov, tj. da jih mora predhodno skladiščiti v pokritih objektih zbirnega centra, kar vse je obširno navedeno tudi v obrazložitvi.
ZRRD člen 15, 15/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 214. Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2016) člen 25, 26, 32, 93.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - kriteriji za ocenjevanje vlog - obvestilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pomanjkljiva obrazložitev
Zmotno je tožbeno stališče, da je sklep direktorja o izboru prijav, izdan na podlagi 25. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, akt iz 2. člena ZUS-1, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Navedeni sklep namreč ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, pa tudi noben zakon ne določa, da bi bil zoper tak akt dopusten upravni spor. Navedeni sklep se izda zaradi velikega števila prijaviteljev na javni razpis, v njem pa je povzet postopek izbora in ugotovljeno, kateri prijavitelji so uspeli na razpisu. Odločitev o neizboru tožnikovega programa za sofinanciranje pa je vsebovana v obvestilu, ki ga toženka izda in osebno vroči vsakemu od prijaviteljev.
Ob upoštevanju 32. člena Pravilnika sodišče sodi, da mora obrazložitev ocenjevanja prijav, da bi jo bilo mogoče šteti za ustrezno, obsegati utemeljitev ocene prijave po vseh elementih ocenjevanja, tj. ne zgolj (splošno in skupno) po kriterijih, temveč glede na posamezne kazalnike in merila, ki v skladu z določbami Pravilnika prav tako predstavljajo elemente ocenjevanja prijav in jih je zato treba uporabiti pri ocenjevanju. Zgolj v primeru, če je obrazložitev ocene projekta podana na tak način, je mogoče preveriti, ali je bila prijava ocenjevana v skladu s predpisi in javnim razpisom.
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je vpogledala v uradne evidence FURS, vendar pa tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika o navedenem ni seznanila, niti ni zahtevala od tožnika, da bi priložil ustrezna potrdila iz uradnih evidenc. Tako tožnik v postopku ni imel niti možnosti, da se izjavi o ugotovitvah tožene stranke. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka, posledično pa je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrženje prošnje - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - nepravilna vročitev - vročanje po pooblaščencu
Tožena stranka za zavrženje njene vloge ni imela podlage, ker je bil poziv za dopolnitev vloge poslan tožnici neposredno, ne pa njenemu pooblaščencu - odvetniku, ki je podal že vlogo za dodelitev BPP ter jo tudi dopolnil. Ker je bil poziv tožene stranke na dopolnitev prošnje za BPP tožeči stranki vročen nepravilno, tako velja, da ta poziv tožnici sploh ni bil vročen.
Za uspešen odlog upravne izvršbe morata biti izpolnjena dva kumulativna pogoja, to je vloženo pravno sredstvo zoper izvršbo ali izvršilni naslov in verjetnost nastanka nepopravljive škode. Oba pogoja morata biti podana kumulativno.
imenovanje javnega uslužbenca v naziv - načelnik upravne enote - javni natečaj - presoja strokovne usposobljenosti kandidata - uradniško delovno mesto - strokovna usposobljenost kandidata
Izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen, saj je v njem navedena zgolj kandidatova strokovna dejavnost pred prijavo na natečaj, ki je našteta zgolj v obliki dosedanjega opravljanja nalog in strokovne dejavnosti kandidata, brez opredelitve Komisije o njenem stališču do dejanske strokovne usposobljenosti kandidata za zasedbo delovnega mesta načelnika upravne enote in njegove sposobnosti vodenja.
Ker je na Uradniški svet in natečajno komisijo s strani države preneseno pooblastilo za odločanje in gre torej pri odločanju za javnopravno stvar, je Komisija dolžna poskrbeti, da je izvedeni postopek izpeljan zakonito, torej skladno z načelom zakonitosti in poštenosti. Določba tretjega odstavka 12. člena Poslovnika, ki predvideva uničenje posnetka po izdaji sklepa, je dopustna, kljub temu pa je uporabo predmetne določbe treba razlagati v luči pravil in načel izvedbe poštenega postopka, to pa je, da se vsa gradiva, ki so bila uporabljena za pisanje sklepa o izboru posameznega kandidata shranijo do njegove pravnomočnosti.
Posnetek razgovora s kandidatom in druga dokazila o izvedbi postopka je treba hraniti do odločitve sodišča, saj sodišče presoja zakonitost izdanega sklepa (ki obligatorno temelji tudi na razgovoru kandidata), ki pa ob uničenju gradiv (posnetka in ocenjevalnega lista še pred pravnomočno odločitvijo), lahko poraja dvom o dejansko pošteno izvedenem postopku s strani organa, na katerega so bila prenesena pooblastila za odločanje, še posebej ob odsotnosti ustrezne obrazloženosti akta v delu, ki je kandidata ocenila z oceno „neustrezno“.
Zaradi pomanjkljivosti pri pisanju zapisnika ni mogoče preveriti verodostojnosti zapisnikov in ali se je strokovno znanje kandidatov na ustnem razgovoru ugotavljalo v zakonitem in vsebinsko pravilno izvedenem izbirnem postopku.
Izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, saj ni razvidno, katera merila je komisija uporabila pri odločanju in kolikšno število točk je izbrani kandidat prejel po posameznih merilih.
Vsebinska pravilnost vrednotenja veščin izbranega kandidata kot del strokovne ocene komisije ne more biti predmet sodne presoje v upravnem sporu.
seznam izvršilnih naslovov - pravna narava seznama - pritožba zoper seznam davčnih obveznosti - upravni akt - pravno varstvo
Seznam izvršilnih naslovov nima narave odločbe oziroma upravnega akta v konkretnem primeru, kot povsem jasno izhaja iz spisov zadeve. Zadevni seznam izvršilnih naslovov je bil tožnici sporočen zgolj v funkciji obvestila o podatkih, za katere je zaprosila tožeča stranka, in ne kot kot izvršilni naslov v postopku davčne izvršbe.
Tožnika predlogu nista predložila zdravstvene dokumentacije, opredeljene v 22.a členu ZNB, prav tako med strankama upravnega spora niso sporni razlogi, s katerimi sta utemeljevala vloženi predlog, sporno pa je zavrženje predloga, torej odločitev, ki je komisija ni obravnavala vsebinsko. Določbe ZNB, ki je bil veljaven v času odločanja, niso urejale posledic, če stranka vlogi ne predloži vseh dokazov.
Njun predlog bi moral biti obravnavan vsebinsko in pri tem izhajati iz osnovne usmeritve ZNB, da mora vsak predlog vsebovati določno navedbo razlogov za opustitev cepljenja po drugem odstavku 22.a člena ZNB, ki morajo biti podprti z dokazili. Trditveno in dokazno breme torej nosi predlagatelj, kar velja tudi za laike na medicinskem področju.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za pridobitev sredstev - zahteva stranke - vezanost na zahtevo stranke
Po 128. členu ZUP sme pristojni organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi zadeve za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Ker ni bila podana, pa je toženka pravilno odločala le o vloženem zahtevku.