Upravni organ lahko zavrne izvedbo dokaza kot nepotrebnega iz razloga, ker je dejstvo že dokazano, samo če je obstoj dejstva, ki se z zavrnjenim dokaznim predlogom dokazuje, že dokazan, nikakor pa ne takrat, ko bi lahko iz nasprotnih dokazov izhajal neobstoj tega dejstva. Povedano drugače, tožnica bi izvedbo navedenih dokaznih predlogov z zaslišanjem prič in stranke zavrnila le, če bi že na podlagi drugih izvedenih dokazov ugotovila, da so že dokazana dejstva, ki jih tožnica dokazuje s temi dokaznimi predlogi.
ničnost odločbe - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - sodna ali upravna pristojnost - sodna pristojnost
Stranka (tožnik) ne more neposredno s tožbo v upravnem sporu zahtevati ugotovitve ničnosti upravne odločbe. Ničnost upravne odločbe mora najprej uveljavljati v upravnem postopku in šele zoper morebitno zavrnitev tega pravnega sredstva v upravnem postopku ima možnost sodnega varstva v upravnem sporu.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba s prisilitvijo - načelo najmilejšega ukrepa
Inšpekcijski organ ni prost pri izbiri načina izvršbe, vendar to ne pomeni, da mora vedno najprej določiti izvršbo po drugi osebi. Prvi odstavek 285. člena ZUP namreč v skladu s temeljnim načelom varstva pravic strank (tretji odstavek 7. člena ZUP) nalaga tako izbiro načina in sredstva, ki je za zavezanca najmilejše, a se z njim doseže namen izvršbe.
inšpekcijski postopek - ustna obravnava - pravica stranke do izjave - bistvena kršitev določb postopka
V primeru, ko je treba opraviti ogled, je po prvem odstavku 154. člena ZUP ustna obravnava obvezna. Nanjo je treba povabiti stranke in jim dati možnost, da se na obravnavi izrečejo o vseh okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Ogled je namreč sam po sebi oblika ustne obravnave, le da se v tem primeru ustna obravnava (deloma) izvede zunaj sedeža organa, tako se tudi pri ogledu zagotovijo enake procesne pravice strank in drugih udeležencev kot pri ustni obravnavi.
Kot izhaja iz tožbe in iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je davčni organ tožniku na podlagi zapisniških ugotovitev iz postopka pri Plavalnem klubu A. po uradni dolžnosti obnovil postopek odmere dohodnine za leti 2017 in 2018 in mu v navedenih postopkih izdal novi odločbi. Morebitne procesne kršitve, ki naj bi jih davčni organ storil v obnovljenem postopku in s katerimi poskuša utemeljiti svojo pravno korist za vstop v postopek DIN, lahko tožnik uveljavlja s pravnimi sredstvi zoper izdane upravne akte. Na ta način lahko učinkovito zavaruje svoje pravice v samostojnem davčnem postopku.
ZNUPZ člen 25, 25/2, 25/5. ZUP člen 9, 146, 273, 273/2, 273/2-3. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 64/1-4.
COVID-19 - pogoji za priznanje pravice - nadomestilo plače - višja sila - pogoj PCT - odklonitev testiranja - osnovna šola - objektivna okoliščina - odlok - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Posledice odklonitve soglasja k samotestiranju otroka, predpisane s takrat veljavno ureditvijo, predstavljajo objektivno okoliščino, ki je povzročila nemožnost vzgojno-izobraževalnega varstva za otroka delavke. Tožničina delavka zaradi odreditve šolanja na daljavo njenemu otroku s sklepom ravnateljice, sprejetem na podlagi takrat veljavnih ukrepov, povezanih s COVID-19, ki sta jih sprejela vlada oziroma pristojni minister, na kar ni imela vpliva, ni mogla opravljati dela in je morala zaradi varstva otroka ostati doma, kar po prepričanju sodišča pomeni drugo objektivno okoliščino po drugem odstavku 25. člena ZNUPZ.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
zahtevek za ponovno uvedbo postopka - novi dokazi in nova dejstva - upravni postopek - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče je z zavrnitvijo tožbe v zadevi I U 345/2022 z dne 14. 4. 2022 že presodilo pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke o tej isti tožnikovi vlogi. Pri že pravnomočnem sklepu tožene stranke z dne 2. 8. 2021 in izpodbijanem sklepu, ki ga je tožena stranka izdala dne 11. 10. 2021, gre torej za dva akta, s katerima je bilo odločeno o isti zadevi (prvem zahtevku tožnika za uvedbo ponovnega postopka).
ZUP člen 129, 129/4. ZKZ člen 22, 22/2, 22/3, 22/5.
promet z gozdnim zemljiščem - odobritev pravnega posla - prodaja kmetijskega zemljišča - pogodba o preužitku - litispendenca - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Ker o prometu z istimi nepremičninami istega odsvojitelja upravni organ lahko izda le eno pozitivno odločbo, gre tudi pri odločanju o vlogi za izdajo odločbe, da odobritev ni potrebna, ki se nanaša na iste nepremičnine, ki so predmet vloge za odobritev pravnega posla, za isto upravno stvar.
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da je pristojna za odločanje o stroških, pri tem pa tožena stranka ni pojasnila, zakaj je pristojnost za odločanje o stroških omejila zgolj na pritožbene stroške, zato je v tem delu njena odločitev ostala brez razlogov. Tožena stranka namreč v pritožbenem postopku odloča tudi o stroških prvostopenjskega postopka, če odločitev organa prve stopnje odpravi.
dohodnina - vračilo dohodnine - izdaja odločbe - prekoračitev roka - posledice - obresti - plačilo obresti
V tožnikovem primeru je prišlo do prepozne izdaje odločbe o odmeri, za ta primer pa je tožnik imel na voljo redno pravno sredstvo, s katerim bi lahko dosegel izdajo odločbe. Tako njegov pravni položaj ni bil odvisen od ažurnosti delovanja upravnih organov, temveč od tožnikove lastne odločitve, ali se bo poslužil pravnega sredstva po četrtem odstavku 222. člena ZUP ali ne.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje letnega programa športa v občini - bistvena kršitev določb postopka
Obrazložitev izpodbijane odločbe je skopa in brez zahtevane dejanske in pravne obrazložitve, saj le citira določila Javnega razpisa. Po mnenju sodišča, sklicevanje na razpisne pogoje, ne zadostuje za odločitev o vlogi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti in raziskano dejansko stanje, v konkretnem primeru o temelju in višini terjatev, ne pa zgolj pavšalno navajanje. Izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je ni mogoče preizkusiti.
ZUP člen 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-5, 214/1-6, 237, 237/2, 237/2-7. ZUreP-2 člen 222, 222/3.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo - rok za izdajo odmerne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Razlogi za sprejeto odločitev morajo biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. To pomeni, da bi toženka morala že v upravnem postopku, in sicer vsaj na drugi stopnji, odgovoriti tudi na vse pravno pomembne strankine ugovore, postavljene v upravnem postopku, vključno v pritožbi, saj se na ta način zagotavljajo ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. ter 25. člena Ustave. Z odgovorom na tožbo zato ni mogoče dopolnjevat iz razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani (oziroma v tem primeru vsaj drugostopenjski akt), saj bi bila sicer tožniku odvzeta pravica do učinkovitega sodnega varstva.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. ZOdv člen 17, 17/5. ZUP člen 214, 214/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 7.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - kazenski postopek - obvezna razlaga odvetniške tarife - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Toženka v obrazložitvi svoje odločitve, da je za pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora priznala 180 točk in 100 točk za odgovor na predlog za podaljšanje pripora, ni pojasnila tako, da bi jo bilo mogoče preveriti. Po določbi prvega odstavka 214. člena ZUP mora namreč obrazložitev odločbe, med drugim obsegati tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Sodišče meni, da teh razlogov izpodbijani sklep glede delne ugoditve tožnikovemu zahtevku za povrnitev stroškov postopka za vložitev pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora in vložitev odgovora na predlog za podaljšanje pripora nima in ga zato ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena ZUP).
ZBPP člen 13, 22, 36, 36/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - preseganje finančnega cenzusa - obrazložitev odločbe
Namen določbe prvega odstavka 36. člena ZBPP je zgolj preprečiti položaj, v katerem bi prosilec zaradi postopka odločanja o BPP (v tem okviru pa tudi zaradi ugotavljanja njegovega materialnega položaja) zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Navedena določba pa ne pomeni, da organ za BPP ni upravičen zavrniti prošnje za nujno BPP, kolikor do odločitve zbere podatke o premoženjskem stanju prosilca, ti pa izkazujejo, da zaradi preseganja materialnega cenzusa do BPP ni upravičen. Vezano na izredno BPP sodišče ugotavlja, da toženka s sklicevanjem na preseganje materialnega cenzusa po 13. členu ZBPP zavrnitve prošnje za izjemno BPP ne more utemeljiti. Kot izhaja iz določb ZBPP, je za izjemno BPP v tem zakonu (22. člen) določen drugačen cenzus kot za redno BPP, da bi tožnik presegal (tudi) tega, pa toženka v izpodbijani odločbi ni ugotovila.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorske pravice - stroški postopka
V zadevi je sporna pravilnost in zakonitost sklepa toženca, s katerim je odločil o stroških postopka, ki so nastali v zvezi z določanjem primerne tarife za radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov v komercialnih radijskih programih.
Za odmero stroškov iz naslova nagrade za predsednika in člane toženca so upoštevne seje in ustne obravnave, ki jih je v zvezi z vsebinskih obravnavanjem glavne stvari izvedel toženec.
Na podlagi izkazanih zapisnikov sej in ustnih obravnav, ki so potekale v relevantnem obdobju, je treba preveriti prisotnost vsakega posameznega člana in predsednika na teh sejah oziroma ustnih obravnavah. Na podlagi udeležb članov in predsednika na sejah in ustnih obravnavah ter ob upoštevanju relevantnih določb ZKUASP pa nato ugotoviti višino nagrade za posamezne člane in predsednika toženca.
Sodišče ne sledi toženki, da gre pri delih na stavbi, tj. da je bil izveden poseg v nosilno konstrukcijo objekta, s tem ko so se na predmetni stavbi za 10 do 15 cm dvignili špirovci oz. da so bila na stavbi v novejšem času izvedena rekonstrukcijska dela, za rekonstrukcijo. Toženec ni izkazal, da bi bile zmotne strokovne ugotovitve iz mnenja, ki jih je v zvezi z izvedenimi deli predložil tožnik, zato je po mnenju sodišča preuranjeno odločil, da bi za izvedena dela tožnik potreboval gradbeno dovoljenje, ker naj bi posegel v celotno nosilno konstrukcijo obstoječe stavbe - in naj bi šlo za rekonstrukcijo po ZGO-1.
Ocenjevanje vlog, prispelih na javni razpis, je v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz ustreznega področja. Sodišče presoja le, ali je ocena ustrezno utemeljena in ali so bila pri tem na podlagi dejanskega stanja, navedenega v vlogi, upoštevana vsa ključna dejstva, kot jih določa javni razpis, ter ali so bila upoštevana merila - kriteriji iz javnega razpisa ter pravila postopka.
Odločilne pravne in dejanske razloge za sprejeto odločitev mora toženec navesti v obrazložitvi svoje odločbe.
Ker manjka bistveni del razlogov, ki omogočajo preizkus narejene ocene, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in je zato podana kršitev postopka.
ZUP člen 4, 237, 237/2, 237/2-7. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe priloga 3, 6, 6-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za prijavo na javni razpis - velikost podjetja - velika podjetja - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - neobrazložena odločba
Izpodbijani sklep je nejasen, pomanjkljiv in v nasprotju s samim seboj, da se ga sploh ne da preizkusiti ter je tako podana bistvena kršitev določb postopka.
Pomanjkljive obrazložitve ni dopustno dopolnjevati z odgovorom na tožbo, saj bi razloge za odločitev morala toženka jasno navesti že v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra prebivalstva RS - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - odškodnina - izločitev uradne osebe - izključitveni razlog - odklonitveni razlog za izločitev uradne osebe
Nestrinjanje s prejšnjimi odločitvami in stališči uradne osebe ne more biti izključitveni oziroma odklonitveni razlog, glede sprejetih odločitev pa so tožniku na voljo pravna sredstva.
ZZSDT člen 17, 18, 42. ZTuj-2 člen 37. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
tujci - dovoljenje za delo - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - odločba o prekršku - zbirna odločba - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
Že v zadevi III U 104/2018 ter nato še v zadevi III U 49/2019 je tukajšnje sodišče zavzelo stališče, da zakonska ureditev v zvezi s prepovedmi iz 42. člena ZZSDT ne predvideva oziroma zahteva izdaje posebne odločbe o prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja oziroma dela tujcev za določeno obdobje, pač pa je bistvena pravnomočna odločba o izrečeni globi.