Ni dvoma, da potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti ni upravni akt. Nima narave oblastvenega odločanja in s svojimi učinki ne more spreminjati pravnega položaja stranke, kot tudi ne vplivati na razmerje med njo in organom. Potrdilo tudi nikoli ne pridobi lastnosti dokončnosti in pravnomočnosti, saj omenjeni značaj pridobijo samo upravni akti. V tej luči je upravni akt v pomenu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 le odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila o pravnomočnosti, dokončnosti in izvršljivosti.
Z zahtevo za izdajo potrdila pristojni organ praviloma ravna na dva načina: bodisi izda potrdilo ali pa zahtevo zavrne (četrti odstavek 180.a člena ZUP). Tako se v primerih, ko bi se v podobnih položajih zahteva zavrgla, o potrdilu navadno izda odločba. To pa pomeni, da bi moral Center za socialno delo z izpodbijanim delom odločbe zahteve tožeče stranke zavrniti in ne zavreči. Toda njegova odločitev je vsebinske narave,10 zato ne gre za pomanjkljivost, ki vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe.
Odločba o priznanju statusa kmeta je ugotovitvene narave. Vprašanje statusa kmeta zainteresiranih kupcev ozroma sprejemnikov ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je predhodno vprašanje, ki ima učinek samo v zadevi, v kateri je bilo predhodno vprašanje rešeno. To, da je bila odločba o statusu kmeta izdana po sprejemu ponudbe, v kateri je B. B. kot prizadeta stranka uveljavljal predkupno pravico, ni pravno odločilno dejstvo. Ključno za odločitev je, da je bila odločba o priznanju statusa kmeta pravnomočna v času odločanja prvostopenjskega organa.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 12, 12-2, 24, 91. ZUP člen 196, 196/1, 237, 237/2, 237/2-7.
Tožniki so s svojimi ugovori in predloženimi strokovnimi mnenji v upravnem postopku zbudili dvom v jasnost in popolnost oziroma pravilnost podanih izvedenskih mnenj, zato bi upravni organ moral postopati skladno z 196. členom ZUP in dokazovanje s postavljenima izvedencema dopolniti. V zvezi z ugovorom, da je ugotovitev vseh odmikov od sosednjih parcel ob upoštevanju 24. člena OPN MOL ID napačna, izpodbijana odločba nima razlogov, niti nanj vsebinsko ni odgovoril organ druge stopnje v pritožbeni odločbi. Zato izpodbijane odločbe v zvezi s pritožbeno odločbo v tem delu ni mogoče preizkusiti.
ZNOrg člen 31, 31/4, 31/7. ZŠpo-1 člen 2, 2/1, 2/1-11, 6, 6/1, 6/1-8. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
šport - športna dejavnost - športno društvo - status društva, ki deluje v javnem interesu - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija - odvzem statusa - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Na drugačno presojo ne vplivajo toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, s katerimi dopolnjuje nekatere pomanjkljive razloge v izpodbijani odločbi. Razlogi za sprejeto odločitev morajo namreč biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Tudi z dopolnjevanjem razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani akt, bi bila tožniku odvzeta možnost do učinkovitega pravnega sredstva in s tem kršena pravica iz 25. člena Ustave RS. Odgovor na tožbo je namreč namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - dokazovanje vzajemnosti - pravica do izjave
Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznaniti z ugotovitvami glede (ne)obstoja mednarodnih pogodb in vzajemnosti in mu dati možnost, da se o tem izjavi.
Neobstoj vzajemnosti v izpodbijani odločbi niti ni bil izrecno ugotovljen, ampak je toženka, ker s strani Pakistana (še) ni prejela odgovora o pravu na področju brezplačne pravne pomoči, zaključila, da ugotavljanje vzajemnosti ni mogoče in da zato pogoj vzajemnosti ni izpolnjen.
ZUP člen 142, 142/1, 142/5, 246, 246/1. ZVO-1 člen 46.
varstvo okolja - predhodni postopek - presoja vpliva na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo
Tožnik ima pravni interes za pritožbo zoper sklep organa, ki je njegovo vlogo za priznanje stranskega udeleženca zavrnil. Kolikor tožnikova pritožba ni utemeljena zaradi razlogov, ki jih je navedel drugostopenjski organ, in se nanašajo na pravni interes v zvezi z vodenjem predhodnega postopka, bi moral organ o pritožbi odločiti po vsebini in jo iz navedenega zavrniti, ne pa zavreči.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe - točkovanje vloge
Iz razlogov za dodeljeno število točko po posameznih kriterijih ni razvidno, katere so tiste dejanske okoliščine, ki ne zadostijo kriterijem, oziroma če so in kako so upoštevane posamezne aktivnosti in dosežki, ki jih tožeča stranka navaja v priajvi. Presoditi tudi ni mogoče ugovora, ki se nanaša na predložena priporočila in ki jih strokovna komisija oceni kot zadržana oziroma takšna, ki ne omenjajo delovne stanovitnosti in kar po navedbah v tožbi ne ustreza vsebini omenjenih listin. Kar vse po presoji sodišča pmeni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe glede doseženega števila točk po posameznih kriterijih, in s tem v bistvenem pomanjkljiva, in je zato podana bistvena kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - pravnomočno rešena zadeva
Ker organ ni po vsebini odločal o utemeljenosti tožnikove prošnje za BPP, temveč jo je po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel iz procesnih razlogov (ker je bilo nesporno o istem zahtevku že odločeno), tožbeni ugovor za odločitev ni pravno relevanten.
ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-2, 237/2-7. ZMat člen 56.
dostop do informacij javnega značaja - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Tretji osebi, ki je v zahtevi prosilke in v izreku izpodbijane odločbe poimensko navedena, pred izdajo izpodbijane odločbe v upravnem postopku ne na prvi in tudi ne na drugi stopnji upravnega odločanja ni bila dana možnost, da bi se skladno z določili 9. člena ZUP in 146. člena ZUP v povezavi z 22. členom Ustave izjavila o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Posledično je tožena stranka (vsaj) preuranjeno zaključila, da je treba pritožbi ugoditi in prvostopenjsko odločbo odpraviti, pri čemer je ostalo nepojasnjeno njeno stališče (cit): "da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v informatiziranih podatkovnih zbirkah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, vedno pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta", kar onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - obrazložitev akta - pomanjkljiva obrazložitev
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno katere dokaze glede inšpekcijskega nadzora je upravni organ pri izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe upošteval, niti ni razvidno, da bi se opredelil do pisne izjave, ki jo je tožnik dal 11. 7. 2019. Praktično je izpodbijani sklep brez obrazložitve. Nekoliko je navedeno napako želel korigirati organ druge stopnje v drugostopenjski obrazložitvi, pri čemer je navajal inšpekcijske nadzore, ki so bili opravljeni na podlagi izvršilnega naslova, vendar se je pa ob tem skliceval tudi na kontrolni pregled z dne 12. 9. 2019, iz katerega naj bi bilo ugotovljeno, da zavezanec ni v celoti izvršil naloženih obveznosti iz izvršilnega naslova, kar pa za obravnavano zadevo ni več relevantno, saj je bil izpodbijani sklep izdan 9. 8. 2019 in stranki odposlan 12. 8. 2019, navedeni kontrolni pregled pa je bil opravljen 12. 9. 2019, torej en mesec po izdaji izpodbijanega sklepa.
osebna asistenca - pogoji za priznanje pravice - poštenost postopka - pravica do izjave v postopku
Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju.
Ker je stranka sledila prejetemu pozivu na odpravo pomankljivosti in je v roku vlogo dopolnila s pooblastilom, vloge ni mogoče zavreči. To velja še zlasti zato, ker iz danega pooblastila jasno izhaja namen stranke, da za podpis in vložitev vloge na javni poziv pooblasti določeno osebo, kar pomeni, da je stranka s kasneje predloženim pooblastilom nedvomno izkazala odobritev že opravljenih dejanj za nazaj.
Pravno varstvo je v primerih odločitev (tako vsebinskih kot tudi procesnih) po ZPOP-1 (ne glede na splošno ureditev v ZUP) zagotovljeno neposredno v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.
ZPDZC-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-6. ZUP člen 214, 214/1.
davčni inšpekcijski nadzor - delo na črno - zaposlovanje na črno - pravna kvalifikacija - nejasni razlogi - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi izpodbijane odločbe se kot pravna podlaga odločitve navajajo prvi odstavek 3. člena ZPDZC-1 (češ da gre za omogočanje dela na črno z elementi posredovanja delovne sile) oziroma 6. alineja prvega odstavka 5. člena istega zakona (češ da gre za omogočanje dela posamezniku ter nezakonito zaposlitev državljana tretje države). Pravna kvalifikacija ugotovljenih kršitev je do te mere nejasna, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Če se z izpodbijano odločbo prepoveduje opravljanje dela na črno zaradi ugotovljene kršitve po 3. členu ZPDZC-1, ni jasno, komu je bilo prepovedano opravljanje dela, saj se navaja zaimek ''mu'' (torej ali se to nanaša na tožnika ali na A. A. ali na koga tretjega). Če pa se z izpodbijano odločbo prepoveduje opravljanje dela posamezniku, zaposlenemu na črno, zaradi ugotovljene kršitve po 5. členu ZPDZC-1, potem je to tudi treba jasno zapisati, ob ustrezni navedbi pravne podlage za to.
izvrševanje kazenskih sankcij - procesne predpostavke - ne bis in idem - zavrženje pritožbe
Zaradi spoštovanja načela pravne varnosti o isti stvari ni mogoče odločiti dvakrat (ne bis in idem). Pritožbeni organ je o tožnikovi pritožbi že vsebinsko odločil (in jo zavrnil kot neutemeljeno), zato je bilo potrebno iz navedenega razloga predmetno pritožbo, ki jo je tožnik vložil preko svojega pooblaščenca, zavreči.
arbitražni sporazum - nepremičnina - finančna pomoč - državna meja - dejansko prebivališče - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
V obravnavanem primeru je tožnik sicer sam predložil pisno izjavo priče, vendar pa je hkrati izrecno vztrajal tudi pri njenem neposrednem zaslišanju, zato toženka ni imela podlage za zavrnitev izvedbe tega dokaza zgolj s sklicevanjem na pisno izjavo priče, še zlasti zato, ker tej izjavi ni sledila.
Določb 17. člena ZUVRAS ni mogoče razlagati drugače kot, da so do finančne pomoči upravičeni le tisti, ki 28. 6. 2017, ko je bila razglašena arbitražna razsodba, niso že bili lastniki stanovanj oziroma stanovanjskih objektov na območju Republike Slovenije. Finančna pomoč iz 17. člena ZUVRAS namreč ni odškodnina zaradi spremembe prebivališča po arbitražni razsodbi. Prav tako ta finančna pomoč ni odškodnina za nepremičnino, ki po arbitražni razsodbi ni več del ozemlja Republike Slovenije, saj tožnik in njegova žena ostajata (so)lastnika te nepremičnine ter jo lahko še naprej uporabljata in z njo tudi razpolagata. Edini namen finančne pomoči, ki je hkrati temeljni pogoj za njeno dodelitev, je nakup nepremičnine v Republiki Sloveniji z namenom, da se omogoči preselitev v Republiko Slovenijo. Ta pomoč zato ne gre tistim, ki takšno nepremičnino v Republiki Sloveniji že imajo.
davčna izvršba - institucijski rok - seznam izvršilnih naslovov - knjigovodska evidenca - zamudne obresti - tožbena novota - odmera akontacije dohodnine - izvršilni postopek - davek na dodano vrednost (DDV) - vrstni red plačila davka - preplačilo dohodnine
Sodišče se ne strinja s tožnico, da je toženka ravnala v nasprotju z določbo 242. člena ZUP izdajala nadomestne sklepe na nadomestne sklepe in postopala mimo vseh rokov, zato očitke o bistvenih kršitvah določb postopka ne vidi. Netočne so tudi tožbene navedbe, da izpodbijani sklep ni nadomestna odločba po 242. členu ZUP iz razloga, da je dejansko nespremenjena, saj se glavnica celo zviša in da pri tem ni mogoče ugotoviti izvršilnega naslova.
pogojni odpust - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe - ugoditev tožbi
Odločitev komisije za pogojni odpust je v nasprotju z mnenjem zavoda in v delih nepojasnjena in je očitno nerazumna, zato sodišče ugotavlja, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, ne more rešiti spora, ker so bila dejstva v bistvenih točkah nepopolno oziroma zmotno ugotovljena, zaradi česar je tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek.
ZUP člen 237, 237/1, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 37, 37/2, 37/2-2.
nova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odločanje mimo zahtevka - bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev tožbi
Tožena stranka je zavrnila dodelitev BPP tožnici, ker iz prošnje za BPP v zvezi s sestavo in vložitvijo pobude državnemu tožilstvu za vložitev ZVZ ni izhajalo, da bi uveljavljala pravico do sodnega varstva. Vendar tožnica ni zaprosila za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pobude državnemu tožilstvu za vložitev ZVZ, temveč je, kot na to v tožbi pravilno opozarja tožnica, zaprosila za BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo.
Tožena stranka je odločila povsem mimo predloga oz. zahtevka tožnice, kar predstavlja relativno bistveno kršitev upravnih pravil. Poleg tega je tožena stranka storila absolutno bistveno kršitev upravnega postopka, ker se do predloga tožnice sploh ni opredelila in se zato njene odločbe glede navedenega ne da preizkusiti.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - rok za izdajo odločbe - obrazložitev odločbe
Z navedbami v odgovoru na tožbo morebitno pomanjkljive obrazložitve odločbe toženka ne more dopolnjevati oziroma celo navajati dodatne razloge za odločitev. Izpodbijani upravni akt mora namreč vsebovati vse elemente, ki jih določa 214. člen ZUP, saj se na ta način zagotavljajo ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. ter 25. člena Ustave.
dovolitev izvršbe - pogoji za dovolitev izvršbe - vročanje - pravilno vročanje po ZUP - fikcija vročitve - poizvednica - dokazovanje prejema pošiljke - dvom v pravilnost vročitve
Ker gre pri vprašanju, ali v tožnikovem poštnem predalčniku ni bilo vročevalčevih obvestil, za dokazovanje t. i. negativnih dejstev, je treba presoditi vse okoliščine konkretnega primera.