gradbeno dovoljenje - dopolnilna gradnja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje občinskega odloka - prostorski akti - ista upravna zadeva
155. člen Odloka o OPN Bled ni posamični akt po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1, saj neposredno na podlagi OPN gradnja ni mogoča, pri čemer niti okoliščina, da so v OPN navedene parcelne številke, ne pomeni, da predpis ureja posamična razmerja, saj je s tem zgolj določeno območje, na katerem veljajo konkretni prostorski izvedbeni pogoji.
Vloga stranke z interesom za izdajo gradbenega dovoljenja je bila vložena na podlagi Odloka o OPN Bled, medtem ko je bila prejšnja vloga stranke z interesom vložena in obravnavana na podlagi Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Odlok o PUP). Na drugačno presojo ne more vplivati zatrjevanje tožnice, da gre še vedno za enak objekt, zgrajen na istem zemljišču, katerega namembnost ne bi smela biti spremenjena na način, kot je bila, in je bil zato Odlok o PUP razveljavljen iz tega razloga. Še vedno gre namreč za drugo pravno podlago - Odlok o OPN Bled.
ZDavP-2 člen 143, 157. ZUP člen 229, 229/1, 258, 258/1.
opomin - upravni akt - nedovoljena pritožba
Po določbah ZUP je pritožba dovoljena samo zoper odločbo, to je akt, s katerim je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih stranke (prvi odstavek 229. člena ZUP), ter zoper tiste sklepe, zoper katere je to izrecno določeno (prvi odstavek 258. člena ZUP). Zoper opomin, ki ni nič od zgoraj navedenega, torej pritožba ni dovoljena, zato je odločitev, da se ta kot neutemeljena zavrže, pravilna.
dohodnina - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - kmetijska dejavnost - kmečko gospodinjstvo - član kmečkega gospodinjstva - pomanjkljiva obrazložitev
Prvostopenjski organ bi moral poleg tega, kdo so člani kmečkega gospodinjstva, opredeliti vsaj še, za katere od članov tega kmečkega gospodinjstva se šteje, da opravljajo OKGD po določbah ZDoh-2, glede na to, da ugotavlja preseganje 200-evrskega dohodkovnega pragu. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja nič drugega kot le naštevanje zakonskih določb.
ZPacP člen 5, 44, 44/1, 44/2, 75, 75/2. ZUP člen 9, 188. ZVOP-1 člen 6.
zdravstvena nega - podatki o zdravstvenem stanju - varstvo osebnih podatkov - poklicna skrivnost - poseg v pravico stranke - načelo zaslišanja strank - načelo zaupnosti
Tožeča stranka je prezrla, da pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe povezuje potrebe pacientov s sposobnostjo zdravstvenih izvajalcev in z zmožnostmi zdravstvenega sistema. Tako vse prvine (skladnost s pacientovimi potrebami, skladnost z zmožnostmi zdravstvenega sistema, enostavnost, preglednost in prijaznost administrativnih postopkov ter partnerski odnos) tvorijo pojem primerne oskrbe. S tega vidika delno napačen zapis klinične psihologinje v uvodu izvida ne predstavlja neprimerne, nekakovostne oziroma nevarne zdravstvene obravnave.
Načelo zaslišanja stranke po 9. členu ZUP ni zaslišanje v pomenu dokazovanja določenih dejstev. Slednje je lahko zgolj izjava stranke po 188. členu ZUP, ki pa je subsidiaren dokaz in ki ga tožeča stranka niti ni ponudila. Pri tem se ne sme prezreti, da ZPacP Komisiji RS za varstvo pracientovih pravic ne nalaga obveznega zaslišanja pacienta, temveč se za to možnost odloči Komisija po lastni presoji (drugi odstavek 75. člena ZPacP).
Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov (dvanajsta alineja 5. člena ZPacP) zagotavlja pacientu zaupnost osebnih podatkov. Mednje sodijo tudi podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih zdravljenja (prvi odstavek 44. člena ZPacP). Razsežnost varstva zasebnosti pacienta v času, ko je bil deležen zdravstvene oskrbe, se odraža v pravici do varstva zasebnosti (pravica do zasebnosti med opravljanjem zdravstvene storitve). Zdravstveni delavci in sodelavci pa z osebnimi podatki pacienta ravnajo po načelu zaupnosti in po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov (drugi odstavek 44. člena ZPacP).
ZDKG člen 2, 2/1, 4, 4/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščito kmetije - ponovna zahteva - ista upravna zadeva - formalna pravnomočnost - dejanska in pravna podlaga - obrazložitev odločbe
S pravnomočnostjo je izključena negotovost glede pravno urejenih razmerij in preprečeno ponavljanje postopka in ponovno odločanje o isti zadevi. Navedeno velja tudi za formalno pravnomočne odločbe, to je odločbe, s katerimi je zahteva stranke zavrnjena, torej kadar iz nje za stranko ne izhajajo nobene pravice ali obveznosti. Takšna odločba ima za posledico, da v isti upravni zadevi (torej če gre za isto stvar in isti stranki) stranka ne more začeti novega upravnega postopka, organ, ki je tako odločbo izdal, pa je nanjo vezan. Ponovna zahteva za upravno odločanje se zavrže, če se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.
Sporen sklep prvostopnega organa o zavržbi zahteve tožnika za ponovno preveritev zaščitene kmetije ni obrazložena v smislu, zakaj je organ zavzel stališče, da se dejansko in pravno stanje, na katerega se predlog opira, ni spremenilo.
Po petem odstavku 57. člena ZEKom-1 Agencija ob spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, prejšnjo pa razveljavi. V novi odločbi lahko določi tudi obseg in rok prilagoditve. Iz zapisanega sledi, da sprememba odločbe nujno predpostavlja, da ta odločba v času odločanja še velja. Razveljavi se lahko le obstoječa odločba, to je veljavna odločba, saj razveljavitev po prenehanju njene veljavnosti (zaradi poteka časa) ni mogoča, niti potrebna.
Izrek izpodbijane odločbe nasprotuje pravnemu redu, ker spreminja izrek odločbe, ki pa ne velja več. Posledično izpodbijana odločba ni izvršljiva, saj ni več ničesar, kar bi bilo mogoče spremeniti.
ZBPP člen 30, 30/6, 40, 40/1. ZST-1 člen 10, 10/3, 10/8. ZUP člen 214.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Tretji odstavek 10. člena ZST-1 določa, da je stranka oproščena plačila sodnih taks za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po ZBPP. Ker sodišče na podlagi osmega odstavka 10. člena ZST-1 že po uradni dolžnosti ugotavlja obstoj taksne oprostitve na podlagi zakona, sodišče pritrjuje stališču organa, da vloga za oprostitev plačila sodnih taks za A. A. v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni bila potrebna.
Organ, ki je tožniku za dopisovanje po elektronski pošti priznal nagrado po tar. št. 46/1 OT, bi moral svoje pravno stališče, da elektronska sporočila predstavljajo storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v OT niso posebej ovrednotena, v sklepu utemeljiti.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi
Pri upravičenosti predloga za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP se presoja, ali gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz, za katerega je stranka izvedla naknadno, bi pa lahko pripeljalo do drugačne odločbe, če bi stranka izvedela zanj pred izdajo odločbe; to dejstvo pa je moralo obstajati že v času prvega odločanja o stvari in ne nastati kasneje, saj v nasprotnem primeru obnovitveni razlog ni podan.
ZGO-1 člen 3, 3a, 3a/1, 8, 21, 21/1, 21/1-12.1. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6. ZUP člen 238, 238/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Prvostopenjski organ objekta očitno ni štel za prefabrikat, zato mu tega v pozivih tožnikom ali v izpodbijani odločbi ni bilo treba posebej utemeljevati, ravno tako pa tožnikov ni bil dolžan pozivati na predložitev kakršnihkoli dokazil, ki bi se nanašala na takšno naravo spornega objekta. To pa seveda ne pomeni, da tožnika takšnih dokazil nista mogla predložiti sama. Ker sta bila z ugotovitvami in naziranji prvostopenjskega organa v postopku seznanjena, sta namreč imela možnost tudi, da še pred izdajo izpodbijane odločbe navajata dejstva in predlagata dokaze, s katerimi bi utemeljevala, da so ugotovitve in naziranja prvostopenjskega organa pomanjkljivi ali napačni. Še pred izdajo izpodbijane odločbe bi tako lahko uveljavljala in dokazovala tudi, da gre pri predmetnem objektu za t.im. prefabrikat in s tem v smislu za izjemo po drugem odstavku 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Ker s tem povezanih dejstev v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika nista navajala, tega pa tudi nista z ničemer obrazložila ali opravičila, v skladu z določbo tretjega odstavka 238. člena ZUP takšnih, novih dejstev kot pritožbenih razlogov v postopku pred toženko ni bilo mogoče upoštevati, v skladu z določbo 52. člena ZUS-1 pa jih ne more upoštevati niti sodišče.
ZIL-1 člen 68, 68/1, 68/2, 68/5. ZUP člen 106, 106/3.
patent - veljavnost patenta - zamuda roka - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - standard skrbnega ravnanja
Sodišče se ne strinja s tožbenim razlogovanjem, da je epidemija COVID-19 (že sama po sebi) predstavljala višjo silo, zaradi katere je treba šteti, da pooblaščenec tožnika ni zamudil subjektivnega roka za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje. Ravnanje zastopnikov – strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo z zastopanjem strank, mora biti na stopnji skrbnosti dobrega strokovnjaka. Tako je treba presojati tudi ravnanje pooblaščenca tožnika v zvezi z zamudo roka za vložitev zahteve (predloga) za vrnitev v prejšnje stanje.
davčna izvršba - postopek davčne izvršbe - opomin pred izvršbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - obvestilo upravnega organa ni upravni akt
Zoper opomin pred izvršbo pritožba ni dovoljena.Če in ko bo davčni organ o tem izdal sklep o davčni izvršbi (143. člen ZDavP-2), bodo zoper njega tožniku na voljo tudi z ZDavP-2 določena pravna sredstva (157. člen ZDavP-2).
ZUP člen 66, 66/1, 66/2, 67, 67/2. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5. ZUJIK člen 82, 83, 87. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 2, 4, 8, 10.
samozaposleni v kulturi - vpis v razvid samozaposlenih v kulturi - zavrženje vloge - nepopolna vloga - obvezne sestavine vloge - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - stvarna nepristojnost upravnega sodišča
Toženka v obrazložitvi ni pojasnila, kateri predpis določa, da je v pozivu toženke zahtevani datum vpisa v razvid obvezna formalna sestavina vloge, kot je tožnikova. Sodišče ugotavlja, da toženka torej ni navedla podlage, po kateri mora biti v vlogi za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi naveden želeni datum vpisa v razvid oziroma po kateri mora vlagatelj upravnemu organu naknadno, tj. po vsebinski obravnavi njegove vloge, sporočiti želeni datum vpisa v razvid. Prav tako tudi ni obrazložila, zakaj ministrstvo datum želenega vpisa šteje za bistven podatek, brez katerega ne bi moglo izvesti vpisa v razvid samozaposlenih v kulturi oziroma zakaj datuma vpisa ni enak dokončnosti odločbe.
V obravnavanem primeru je predmet spora pravica do plačila prispevkov za socialno varnost na podlagi 83. člena ZUJIK in 8. člena Uredbe o samozaposlenih v kulturi. Ker gre v tej zadevi za pravico do socialnega prejemka, za priznanje katerega je odločilen (tudi) premoženjski cenzus, kot izhaja iz 85. člena ZUJIK ter iz sodne prakse Vrhovnega sodišča in tukajšnjega sodišča, je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba po drugi osebi - stroški izvršbe - pravica do izjave - obrazloženost odločbe
Prvostopenjski organ je s tem, ko je izpodbijani sklep oprl na dejstva in okoliščine, glede katerih tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni omogočil, da bi se o njih izjavil, kršil 9. člen ZUP, s tem pa bistveno kršil pravila postopka.
Prvostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu zgolj povzel specifikacijo računov pooblaščenega izvajalca, na tej podlagi pa tudi ugotovil in tožniku naložil povračilo stroškov izvršbe. Pri tem se prvostopenjski organ sam ni z ničemer opredelil do vsebine, obsega ali višine postavk iz predračunov, pač pa je te (povsem neobrazloženo) očitno priznal v celotni višini.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - zahteva stranke
Tožena stranka je s tem, ko je odločala o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v obsegu, ki ga tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni zahteval, ravnala v nasprotju z določbo 128. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Ta določa, da sme pristojni organ v stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana.
ZG člen 47, 47/10. ZUP člen 147, 147/1. DZ člen 66, 67, 68, 69.
gozd - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - skupna lastnina - skupno premoženje zakoncev - predhodno vprašanje
Ker tožnik ni dokazal drugače, velja, da se zakonec G. G. strinja s tem, da je ponudbo sprejela njegova žena C. C. Skupno premoženje zakoncev pripade obema zakoncema skupaj, ne glede na to, kdo od njiju sklene pravni posel za pridobitev. Zato za uveljavljanje predkupne pravice tudi ni pogoj, da ponudbo sprejmeta oba.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 24, 24/2. ZUP člen 139, 139/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - dohodek iz kmetijske dejavnosti - ugotovitveni postopek - načelo materialne resnice
Že iz besedila drugega odstavka 24. člena ZKZ v delu, kjer je opredeljeno, kaj se šteje kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti po tem zakonu, izhaja, da zakon pri ugotavljanju dohodka iz kmetijske dejavnosti izhaja iz vrednosti kmetijskih pridelkov. Vrednost pridelkov pa vključuje poleg na trgu prodanih pridelkov tudi pridelke za domačo porabo in za nadaljnjo obdelavo.
Upravni organ, ki je odločal o priznanju statusa kmeta stranke z interesom C. C., je očitno po prejetju vloge (poleg dejstev iz same vloge in priloženih dokazil k vlogi) sam ugotavljal še dejstva, za katera je menil, da so relevantna v zadevi, sledeč relevantni materialnopravni določbi, in po tem, ko je presodil, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno, na tej podlagi tudi odločil. S tem po oceni sodišča ni bilo preseženo pooblastilo, ki ga organu daje prvi odstavek 139. člena ZUP.
davek od drugih dohodkov - fiktivna pogodba - odprava upravnega akta - pravica do izjave - prekluzija navajanja dejstev
Če se upravni akt odpravi s pravnomočno odločbo, se odpravijo tudi posledice, ki so iz njega nastale (prvi odstavek 281. člena ZUP). Pravni učinek odprave je torej vselej retroaktiven in deluje nazaj od dneva (ex tunc), s katerim je pravno učinkovala odpravljena odločba. V obravnavani zadevi to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljenega akta, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi v upravnem postopku še ni odločeno. Pravni položaj stranke je torej takšen, kot da v konkretni upravni zadevi sploh ne bi bila izdana odločba in posledično davek ne bi bil nikoli odmerjen. To pa v konkretnem primeru pomeni, da mora davčni organ v ponovljenem postopku DIN izdati zapisnik v skladu s 140. členom ZDavP-2. To pa hkrati tudi pomeni, da v ponovljenem postopku tožnik tudi ni obremenjen z dokaznimi prekluzijami iz prvotnega postopka DIN.
Vrhovno sodišče RS meni, da določba drugega odstavka 140. člena ZDavP-2, po kateri davčni zavezanec v pripombah k zapisniku očitno sploh nima pravice navajati dejstev in dokazov, ki so nastali po izdaji zapisnika, prekomerno posega v njegovo pravico do izjave ter da je zato v neskladju z 22. členom Ustave. Pravica do izjavljanja oziroma pravica biti slišan je del ustavne določbe o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave RS), konkretizacijo te pravice v postopku davčnega nadzora pa predstavljata določbi 139. člena in 140. člena ZDavP-2. Zavezancu za davek je zato treba v skladu z navedenimi izhodišči omogočiti izjavljanje o celotnem procesnem gradivu, ki (lahko) vpliva na vsebino izdane odločbe. Glavni namen izdaje in vročitve zapisnika torej je, da se zavezanec izjavi o dejstvih in pravnih naziranjih davčnega organa, ta pa se v ponovljenem postopku lahko spremenijo.
ZUP člen 67, 147. ZDDD člen 13. Pravilnik o napovedi davka na darilo (2016) člen 2.
davek na dediščine in darila - napoved za odmero davka - obvezne sestavine vloge - zavrženje vloge - kršitev pravil postopka
Dokazilo o lastništvu nepremičnine darovalke, ki ga je davčni organ zahteval od tožnika, po navedenem ne predstavlja obvezne sestavine napovedi za odmero davka na darilo, brez katere te ne bi bilo mogoče vsebinsko obravnavati. To pomeni, da organ iz razlogov, ki jih navaja v izpodbijanem sklepu, tožnikove vloge ni bil upravičen zavreči, kot se pravilno opozarja v tožbi.
izdaja gradbenega dovoljenja - zahteva za vstop v postopek - stranski udeleženec - rok za priglasitev udeležbe
Prvi odstavek 38. člena GZ se nanaša le na osebe, ki so bile k priglasitvi udeležbe osebno vabljene (prvi odstavek 37. člena GZ). V primeru zgolj javne objave vabila (tretji odstavek 37. člena GZ) pa je treba upoštevati določbo četrtega odstavka 143. člena ZUP, skladno s katero lahko oseba, ki jo je organ povabil k udeležbi, pa te ne priglasi v z vabilom določenem roku, priglasi udeležbo v skladu s 142. členom ZUP (torej na podlagi zahteve za vstop v postopek).
Tožnik je bil trikrat pozvan, da se o ugotovitvah prvostopenjskega organa izjavi. Vsakič mu je bil posredovan zapisnik o inšpekcijskem nadzoru oziroma o kontrolnem pregledu, ki se je vršil pred pozivom, iz teh zapisnikov pa izhajajo za ta primer relevantne ugotovitve oziroma okoliščine: opis objekta/ov, z njihovimi dimenzijami, lokacijo, nazadnje tudi s pravno opredelitvijo, da gre za manj zahteven objekt. Hkrati je bil tožnik vsakič pozvan, da organu sporoči, ali ima za objekt pridobljeno ustrezno upravno oziroma gradbeno dovoljenje. Po oceni sodišča je bil tožnik tako nedvomno seznanjen z ugotovitvami upravnega postopka, z za ta postopek relevantnimi dejstvi in okoliščinami, kot tudi z uspehom svojega dokazovanja.