Ker je sodno varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu subsidiarno, je za dovoljenost tožbe treba tudi presoditi, ali ima glede na okoliščine in značilnosti v tožbi zatrjevane kršitve ustavnih pravic tožnik na voljo drugo učinkovito sodno varstvo. Ker je bil vsakemu posameznemu tožniku izdan upravni akt, ki je lahko predmet sodnega varstva po 2. členu ZUS-1, v okviru katerega lahko stranka uveljavlja vse kršitve, tudi kršitve ustavnih pravic, procesne predpostavke za tožbo po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.
Čeprav toženka za izdajo sklepov o začasni prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnem zavodu in napotitvi na izobraževanje na daljavo, v izreku katerih je posameznemu učencu od 17. 11. 2021 pa do dneva, ko bo starš oziroma zakoniti zastopnik podal soglasje k samotestiranju ali predložil dokazilo o izpolnjevanju izjeme o samotestiranju, začasno prepovedano zbiranje v vzgojno-izobraževalnem zavodu, učenec pa je za čas začasne prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnem zavodu napoten na izobraževanje na daljavo, ni imela izrecnega pooblastila v veljavnih pravnih normah, je z njimi s položaja moči, oblastveno, tožnikom onemogočila vstop v šolo in obiskovanje pouka v prostorih šole. Osnovnošolsko izobraževanje je ustavna pravica in dolžnost otrok, obiskovanje pouka in izobraževanje v šoli pa je tudi uzakonjena kot pravica in dolžnost učencev v osnovni šoli. Sodišče zato sodi, da bi toženka morala smiselno uporabiti določbe IV.A poglavja ZOsn, ki urejajo postopek odločanja o pravicah in dolžnostih učencev. Toženka je prezrla določbo, da o pritožbah v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti otroka oziroma učenca odloča pritožbena komisija, katere sestava je določena v 60.c členu ZOsn.
Napačen pravni pouk, ki ga je toženka dala v obravnavanih sklepih, za tožnike ne more imeti nobenih škodljivih posledic, zato je sodišče v skladu s šestim odstavkom 215. člena ZUP tožnikom omogočilo vložitev pritožbe zoper sklepe.
ZVoz-1 člen 20, 20/3, 20/3-3, 20/4. ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
avto šole - učitelj - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna zadeva - upravni akt - zavrženje pritožbe - pisno opozorilo
Z izdanim pisnim opozorilom na podlagi 3. točke tretjega odstavka 20. člena ZVoz-1 se ni odločalo o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika in zato izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, prav tako pa tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. ZVoz-1 tudi ne določa pravnega varstva zoper pisno opozorilo.
Pravilnosti odmere komunalnega prispevka ni mogoče preizkusiti. Izpodbijana odločba nima razlogov o tem, alije za komunalno opremo, ki jo toženka šteje kot izboljšavo, pridobljeno uporabno dovoljenje, ali je kanalizacijsko omrežje zgrajeno in je priključitev nanj izvedljiva ter ali je komunalna oprema določena v programu opremljanja.
Ker obrazložitev izpodbijane odločbe ne obsega opisa dejanskega stanja v vseh materialnopravno bistvenih točkah, preizkus materialne zakonitosti odločbe ni mogoč. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Glede na takšno vsebino popravnega sklepa ni šlo za popravo očitne pisne pomote oziroma napake takšne vrste, da jih je bilo mogoče odpraviti s popravnim sklepom, zato je tožena stranka presegla pristojnosti, ki jih za popravljanje pomot v odločbi s popravnim sklepom določa 223. člen ZUP. Ker je bilo s sklepom o popravi poseženo v pravni položaj strank, je bilo potrebno tudi zagotoviti pravno varstvo v upravnem sporu na podlagi 5. člena ZUS-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba nedenarne obveznosti - legalizacija objekta
Z vložitvijo tožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe tožnica ne more doseči presoje pravilnosti in zakonitosti pravnomočne Odločbe, ki je podlaga za izvršbo. Takih ugovorov zato ne more podati niti v tožbi zoper izpodbijani sklep. Sodno varstvo zoper sklep o dovolitvi izvršbe je namreč omejeno na ugovore, ki merijo nanj.
Postopek legalizacije in inšpekcijski postopek potekata neodvisno drug od drugega in zakonodaja ne predvideva, da bi zgolj vložitev zahteve za legalizacijo objekta avtomatično zadržala izvršitev inšpekcijske odločbe.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - rok za oddajo vloge - pravočasnost vloge - vloga oddana z navadno poštno pošiljko - zavrženje vloge
Pri razlagi teka roka za oddajo vloge na javni razpis je treba upoštevati določbe ZUP glede pravočasnosti vlog. ZUP navedeno vprašanje ureja tako glede procesnih kot materialnih rokov. V skladu v prvim odstavkom 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Da toženka tožnikove vloge ni prejela pred ali najkasneje 7. 4. 2023, ni sporno. Drugi odstavek 68. člena ZUP pa določa, da če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. Domneva iz drugega odstavka 68. člena ZUP torej velja le, če se vloga pošlje po pošti priporočeno pristojnemu organu, česar tožnik nesporno ni storil. Sodišče sicer verjame tožniku, da je pošto pošiljko oddal na način, da jo je odvrgel v poštni nabiralnik 7. 4. 2023 zvečer, tj. po zaprtju poštnih poslovnic. Vendar gre v tem primeru za navadno poštno pošiljko in tako zanjo ne velja domneva iz drugega odstavka 68. člena ZUP. Zato je treba šteti, da je bila vloga oddana na pošti 11. 4. 2023, kot izhaja iz poštnega žiga na kuverti. To pa je po preteku v javnem razpisu določenega roka.
Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 12, 12/1, 12/1-a, 15. ZTFI-1 člen 469, 470, 471. ZUP člen 8, 9.
trg finančnih instrumentov - postopek nadzora - delnica - tržna manipulacija - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izjave - pravica do izvajanja dokazov - kršitev pravil postopka
Četudi dajejo stranke v skladu s 469. členom ZTFI‑1 svoje izjave pisno in jim možnost podajanja pisnih izjav toženka v skladu s 470. členom ZTFI-1 mora zagotoviti, lahko v dokaz svojih trditev predlagajo tudi zaslišanje prič. V skladu s 1. točko drugega odstavka 471. člena ZTFI-1 Agencija razpiše ustno obravnavo, če je treba zaslišati priče ali izvedence. O tem, kdaj je treba zaslišati priče, pa ZTFI-1 nima posebnih določb, zato se na podlagi drugega odstavka 463. člena ZTFI-1 uporablja ZUP.
ZBPP člen 30, 30/9, 30/10, 30/11, 43, 43/2, 43/3. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 144, 144/1, 145, 145/1.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca - vračilo prejete brezplačne pomoči - upravičeni razlogi - pravica do izjave - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek
Čeprav drži, da enostranska odpoved pooblastila predstavlja razlog na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči, zaradi katerega postavljeni odvetnik več ne more v redu opravljati svoje dolžnosti, pa je tožniku pred odločitvijo o razrešitvi odvetnika, ki obenem pomeni uporabo določb o vračilu brezplačne pravne pomoči, kljub temu treba dati možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi na način, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh okoliščinah konkretnega primera.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - odlog upravne izvršbe - zavrženje predloga za odlog - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločitev o predlogu za odlog izvršbe ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Ker gre za procesni sklep, sprejet znotraj izvršilnega postopka, ga ni mogoče izpodbijati niti na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Prosilec mora v prošnji med drugim navesti tudi konkretne in jasne razloge, zaradi katerih želi vložiti pravno sredstvo, za katero uveljavlja brezplačno pravno pomoč. Zgolj s pavšalno navedbo, da želi zoper sodne odločbe vložiti pravno sredstvo, ker meni, da so odločitve sodišč, ki jih želi izpodbijati, napačne, prosilec zadeve ni opredelil do te mere, da bi organ za BPP lahko presodil razumnost zadeve oziroma verjetnost uspeha v zadevi, v zvezi s katero prosilec uveljavlja brezplačno pravno pomoč.
ZEN člen 26, 26/1, 35, 35/1, 35/4, 40. ZUP člen 43, 260, 260-9.
postopek ureditve meje - evidentiranje meje - obnova postopka - stranski udeleženec
Tožnica je bila v (obnovljenem) postopku evidentiranja urejene meje udeležena kot stranska udeleženka. Čeprav ne gre za neposrednega mejaša, lastniku take nepremičnine ni mogoče odrekati pravnega interesa, da se udeležuje postopka evidentiranja urejene meje v neposredni bližini in opozarja na okoliščine (npr. podatke iz zbire listin), ki so z vidika pravnih norm pomembne za določitev predlagane meje, saj na ta način varuje ureditev meja svoje nepremičnine.
V zemljiški kataster ni mogoče kot urejene evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra.
javni poziv - nepovratna finančna sredstva - nepopolna vloga - poziv za odpravo pomanjkljivosti vloge - pravočasnost tožbe
Tožnik se na poziv organa, naj vlogo dopolni, ni odzval, vendar pa sodišče ocenjuje, da kljub navedenemu tožnikova vloga ni bila nepopolna in je posledično zato organ ne bi smel zavreči. Nobeden od po oceni toženca manjkajočih elementov namreč ni obvezna sestavina popolne vloge po določilih javnega poziva. Vloga kljub nepodaji teh podatkov ni bila nepopolna, pač pa sposobna za obravnavanje. Ker je organ štel, da je vloga nepopolna in posledično zavrgel tožnikovo vlogo, je toženec s tem kršil določbe postopka.
Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma člen 25, 25-2. ZTuj-2 člen 56. ZUP člen 213, 213/1, 213/6, 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - ukrep zavrnitve vstopa - uporaba milejšega ukrepa - načelo sorazmernosti - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - kršitev pravil upravnega postopka
Izrek odločbe ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o katerem predmetu oziroma o katerem zahtevku je z njim odločeno. Tožena stranka bi morala v izreku in obrazložitvi izpodbijane odločbe enotno dovoljenje za prebivanje in delo konkretizirati z navedbo organa, ki ga je izdal, številko dovoljenja in datumom njegove izdaje, torej ga opredeliti tako, da bi bilo nesporno, na kateri akt se njena odločitev nanaša. Izrek, kot ga je oblikovala, pa je po presoji sodišča tudi nejasen. Tožena stranka je navedla, da se enotno dovoljenje za prebivanje in delo tožniku "zavrne". "Zavrnitev" in "razveljavitev" sta vsebinsko povsem različna pojma, ki ju ni moč enačiti in zato izrek izpodbijane odločbe s tem, ko govori o "zavrnitvi" že izdanega dovoljenja, ni razumljiv. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer govori o "razveljavitvi", vendar pa to ne more sanirati pomanjkljivosti izreka.
GZ člen 3, 3/1, 3/1-43, 47. GZ-1 člen 3, 3/1, 3/1-42, 58, 58/2. ZUP člen 260, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok - začetek gradnje objekta - stranska udeležba v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - lex specialis - lex posterior derogat legi priori
V novem postopku bo moral upravni organ upoštevati, da se o tem, ali naj se obnova postopka sploh dovoli, odloča na podlagi predpisov, veljavnih v času odločanja o predlogu za obnovo postopka. To pomeni, da bo moral pravočasnost predloga za obnovo postopka in izpolnjevanje drugih pogojev ugotavljati na podlagi sedaj veljavnega GZ-1 (prim. 75. točko obrazložitve sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 14/2022 z dne 1. 10. 2024). Ta v drugem odstavku 58. člena določa dvomesečni prekluzivni rok, ki teče od začetka gradnje (tj. začetka izvajanja gradbenih, obrtniških ali inštalacijskih del, 42. točka prvega odstavka 3. člena GZ-1), za razliko od GZ pa ne določa več omejitve, da mora predlagatelj izkazati tudi, da bi obnova postopka lahko pripeljala do drugačne odločitve. Zakonodajalec je namreč ocenil, da ni mogoče predvideti, kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev po obnovljenem postopku.
obnova postopka - uporabno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - predhodni preizkus predloga - aktivna legitimacija za vložitev predloga - stranka v postopku - stranski udeleženec
Kot je opozoril že drugostopenjski organ v svoji odločbi, je skladno s šestim odstavkom 68. člena GZ v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka le investitor. Kot tožnica sama navaja, je bila izvajalka gradnje na obravnavanem objektu in ne investitor. Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 14/2019 z dne 8. 7. 2020 navedlo, da določba, da je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka samo investitor, jasno opredeljuje krog vseh strank tega postopka in ne le strank v ožjem pomenu besede. Njen je namen je v omejitvi udeležbe (drugih) oseb kot stranskih udeležencev v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Izpodbijani sklep o zavrženju tožničine vloge je pravilen in zakonit (prvi in drugi odstavek 267. člena ZUP), saj tožnica ni upravičena oseba, ki bi lahko vložila predlog za obnovo postopka izdaje uporabnega dovoljenja.
Izpodbijani sklep o zavrženju tožničine vloge je pravilen in zakonit (prvi in drugi odstavek 267. člena ZUP), saj tožnica ni upravičena oseba, ki bi lahko vložila predlog za obnovo postopka izdaje uporabnega dovoljenja.
dohodnina - stroški prehrane med delom - stroški prevoza na delo in z dela - dohodek iz delovnega razmerja v tujini - zaslišanje stranke
V zvezi z uveljavljanjem stroškov po 45. členu ZDoh-2 je FURS pripravil obrazec, v katerega davčni zavezanci vnesejo podatke o dejanski dnevni prisotnosti na delu za potrebe obračunavanja stroškov prehrane med delom in prevoza na delo ter z dela, z že pripravljenima tabelama po posameznih mesecih, davčni zavezanec pa s podpisom vloge tudi izjavi, da so podatki resnični in pravilni. Zakon izrecno ne predpisuje, v kakšni obliki bi naj bil seznam dejanske prisotnosti na delu, temveč je ključno, da davčni zavezanec izkaže dejansko prisotnost na delu, prav tako pa zgolj sklicevanje tožene stranke na Navodila za izpolnjevanje obrazca ne zadostijo materialno pravno podlagi, ki mora biti za takšno zahtevo v odločbi organa odločanja navedena, in je v predmetnem primeru izostala.
Zaslišanje stranke je eno izmed dokaznih sredstev, naloga organa pa je, da opravi presojo verodostojnosti izjave zavezanca, ki jo poda neposredno pred organom, v luči vsakega izvedenega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Navedeno je potrebo zaradi zadostitve načelu poštene izvedbe postopka v luči dobre uprave.
prošnja za dodelitev BPP - materialni položaj - poslovni delež - vrednost premoženja - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb postopka
Organ za BPP je pri presoji finančnega položaja tožnice ugotovil, da vrednost poslovnega deleža tožničinega moža presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Sodišče ugotavlja, da bi bila navedena odločitev organa lahko pravilna, če bi pred tem dal možnost tožnici, da bi se o navedenem izjavila. Pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil pravilno in zakonito izveden upravni postopek, saj organ tožnici ni dal možnosti izjave glede ugotovljene vrednosti poslovnega deleža njenega moža, kakor tudi ne glede obremenitev, vknjiženih na njegovem poslovnem deležu navedene družbe in je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Domneva se, da je bilo določeno pisanje vročeno naslovniku, četudi pisanja ta dejansko ni prevzel, saj zakon določa (četrti odstavek 87. člena ZUP), da se pošiljka šteje (v kolikor naslovnik ne prevzame pisanja), za vročeno z dnem izteka 15 dnevnega roka in ne šele dan kasneje, ko je pisanje dejansko puščeno v hišnem predalčniku naslovnika.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - izredni profesor - pravica do izjave - pomanjkljiva obrazložitev
Toženka zaradi napačnega izhodišča glede datuma vložitve prošnje, in s tem izpolnjevanja pogojev ob vložitvi, ni presojala tožnikovih pritožbenih navedb glede izpolnjevanja pedagoške usposobljenosti, ki je ključna za odločitev o njegovem napredovanju v naziv. Tako je izostala presoja tožnikovih pritožbenih navedb glede mnenja Študentskega sveta in glede disciplinskega postopka.