Bolezen je sicer do neke mere nepredvidljiv dogodek, vendar pa je sama možnost nastanka bolezni predvidljiva, zato bi moral odvetnik predvideti možnost, da lahko zboli oziroma mu je odrejena izolacija in posledično organizirati svoje delo na način, da bi poslovanje odvetniške družbe potekalo nemoteno.
Drži, da je bil odvetnik 25. 4. 2022 še v karanteni, vendar bi po prepričanju sodišča, lahko uredil, da bi pritožbo na pošto odnesel kdo drug. Ni res, da bi bil pri tem nujen stik s to osebo, zaradi česar bi kršil karanteno, saj je izročitev pripravljene pošiljke mogoča tudi brez osebnega stika.
Pravnomočne odločbe pristojnega organa, izdane v drugih postopkih, predstavljajo dokazno vrednost, ni pa upravni organ z njimi odvezan zakonske dolžnosti, da popolno ugotovi dejansko stanje. Tudi v obnovljenem postopku pa upravni organ zavezujejo vsa temeljna načela, ki veljajo v ZUP.
Glede na to, da tretji odstavek 41. člena ZPGOPEK po izrecni določbi drugega odstavka 40. člena ureja dokazila za dokazovanje upravičenosti do pomoči, cit. tretji odstavek torej ne opredeljuje listin, potrebnih za formalno popolnost vloge, vložene po prvem odstavku 41. člena ZPGOPEK. Posledično pa zaradi nepredložitve teh listin po presoji sodišča ni na mestu pozivanje k dopolnitvi po prvem odstavku 67. člena ZUP, temveč bi bilo, ob odsotnosti nasprotnega določila v ZPGOPEK, zaradi t.i. materialne nepopolnosti ustrezno kvečjemu pozivanje po drugem odstavku 140. člena ZUP, kolikor stranka dokazil ne predloži, pa ni na mestu zavrženje vloge kot nepopolne po drugem odstavku 67. člena ZUP, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ampak nadaljevanje postopka po tretjem odstavku 140. člena ZUP.
Tožnik kot fizična oseba očitno ima ustrezno pravno sposobnost, prav tako pa ni že na prvi pogled razvidno, torej očitno, da mu priznanje BPP po materialnih predpisih ne pripada. Da temu ni tako izhaja že iz dejstva, da je tožena stranka v upravnem postopku pred zavrženjem izvedla obširne poizvedbe o tožnikovem materialnem položaju (kar predpostavlja vsebinsko obravnavo vloge), poleg tega je celo v bistveno podobnih okoliščinah, le da je šlo za drug zasebni zavod, katerega direktor je bil tožnik, v odločbi Bpp 869/2023 z dne 12. 9. 2023 tožniku dodelila BPP. Navedeno ne kaže na to, da je že na prvi pogled razvidno, da tožniku po ZBPP brezplačna pravna pomoč ne pripada.
Agencija mora v postopkih spoštovati tudi temeljna načela ZUP ter zagotavljati spoštovanje ustavnih pravic in svoboščin. Po presoji sodišča bi Agencija predlagani dokaz za zaslišanje priče morala obravnavati in ga izvesti ali pa zavrniti iz zakonsko dopustnih razlogov. Med temi razlogi pa ni dopustna vnaprejšnja dokazna ocena.
Če stranka zatrjuje, da listine, četudi naj bi izkazovale resnično stanje stvari, tega ne izkazujejo, in to stranka izpodbija z drugimi dokazi oz. jih predlaga (npr. zaslišanje prič), mora organ oceniti dokazno vrednost te listine in drugih predlaganih dokazov, ki jih mora zato pred tem tudi izvesti. Ker je v obravnavanem primeru tožnik ugotovljenim dejstvom, ki naj bi izhajali iz listinske dokumentacije ugovarjal in v ta namen predlagal izvedbo drugih dokazov in sicer zaslišanje priče in tudi tožnika, bi morala toženka opraviti ustno obravnavo in izvesti predlagane dokaze.