ZBPP člen 11, 11/3, 13, 14. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3, 44/2, 45.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - državljan zaposlen v Avstriji - obdavčljiv dohodek - dohodek iz delovnega razmerja v tujini - stroški prehrane in prevoza
Organ za brezplačno pravno pomoč je pri odločitvi sicer pravilno upošteval, da tožnik plačuje preživnino bivši ženi in otroku, kar je v skladu s 14. členom ZSVarPre in 1. točko 13. člena ZUPJS, zaradi napačne uporabe materialnega prava pa se ni ukvarjal z ugotavljanjem dohodkov iz delovnega razmerja, ki se v davčno osnovo po 3. točki prvega odstavka 44. člena in 45. členu ZDoh-2 ne vštevajo, zato višina obdavčljivih dohodkov pa zakonu, ki ureja dohodnino in ki niso oproščeni plačila dohodnine, ni bila pravilno ugotovljena.
dohodnina - odmera dohodnine - državljan zaposlen v Avstriji - konvencija o izogibanju dvojnem obdavčevanju - delo v tujini - rezident - izvedba dokazov v davčnem postopku - pravica do izjave
Iz upravnega spisa izhaja, da je bila tožeča stranka seznanjena zgolj z povzetkom poizvedb v obvestilu, poizvedbe v izvorni obliki dokumenta pa ji niso bile vročene, čeprav so bile v postopku uporabljene in se upravni organ na njih sklicuje. S tem je bila tožeči stranki kršena pravica do izjave in storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
Glede uporabe materialnega prava sodišče ugotavlja, da upravna organa nedosledno uporabljata pojem „pri opravljanju državnih funkcij“, ki ga angleška različica Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje ne vsebuje, to pa pomeni, da se organ nanj ne sme sklicevati.
ZDavP-2 člen 155, 156, 157, 157/7. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 161, 161/1.
davčna izvršba - davčna izvršba denarne nedavčne obveznosti - davčna izvršba na premičnine - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov - terjatev priznana v postopku poenostavljene prisilne poravnave - vpliv poenostavljene prisilne poravnave na terjatev
Sodišče presoja zakonitost delovanja organov po zakonodaji in vsebini listinskega gradiva, ki je veljala v času odločanja. Kolikor pa se kasneje izkaže, da je bil posamezni izvršilni naslov odpravljen, spremenjen ali razveljavljen, lahko stranka v nadaljevanju predlaga ustavitev davčne izvršbe in odpravo oziroma razveljavitev že opravljenih dejanj v predmetnem postopku izvršbe v smislu 155. člena ZDavP-2.
brezplačna pravna pomoč - vložitev tožbe - zamuda roka - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožniku se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep (ker je bila 5. 9. 2021 nedelja) iztekel v ponedeljek, 6. 9. 2021. Tožbo pa je vložil šele 7. 9. 2021 (s tega dne sodišču poslano priporočeno poštno pošiljko), torej po izteku z zakonom določenega roka za vložitev tožbe.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a. Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice člen 2, 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - objektivni kriterij - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - začasna odredba
Zgolj ugotovitev toženke, da je tožnik predhodno na Hrvaškem in v Bolgariji vložil prošnjo za mednarodno zaščito in ni počakal na odločitev, za izrek ukrepa pridržanja ne zadošča. Razlaga, za katero se zavzema toženka, bi dopuščala pridržanje osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek po Uredbi Dublin III, kar bi bilo v izrecnem nasprotju s prvim odstavkom 28. člena Uredbe Dublin III.
Tožeča stranka utemeljuje vložen predlog za obnovo postopka na hipotetični situaciji, da bi katera od strank, vložila izredno pravno sredstvo zoper sodbo Upravnega sodišča RS št. II U 486/2016-46 z dne 7. 11. 2018 in bi v primeru uspeha z njim, predmetno gradbeno dovoljenje ponovno stopilo v veljavo. Na takšnih hipotetičnih dejanskih okoliščinah pa predloga za obnovo postopka ni mogoče utemeljiti, zato tožeča stranka s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Kolikor bi se navedena hipotetična situacija realizirala, pa bi bilo glede na takrat nastale okoliščine treba presojati tudi dopustnost rednih in izrednih pravnih sredstev.
ZKZ člen 56, 56/5, 56/5-5. ZUP člen 67, 67/2, 127, 127/2.
komasacija - uvedba komasacije - uvedba komasacijskega postopka - predlog za uvedbo postopka - začetek postopka - popolna vloga
Ob upoštevanju drugega odstavka 67. člena, drugega odstavka 127. člena ZUP in tretjega odstavka 56. člena ZKZ je šele s podajo popolnega predloga za uvedbo postopka mogoče šteti, da se je začel postopek komasacije.
Ker je z dnem 26. 4. 2016 stopila v veljavo novela ZKZ-E, ki za popolnost predloga za uvedbo komasacijskega postopka izrecno zahteva upravno overjene izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo komasacijskega postopka, bi moral upravni organ to še dodatno upoštevati tudi pri ugotavljanju pogojev za izdajo odločbe o uvedbi komasacije.
Na navedbe v tožbi, ki se ne nanašajo na izpodbijani upravni akt, temveč na sam izvršilni naslov, sodišče ni odgovorilo, saj sodišče odloči le o predmetu upravnega spora in ne more posegati na odločbe iz predhodnega upravnega postopka. Že v pritožbi zoper prvostopni upravni akt, izdan v izvršilnem upravnem postopku, pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe (izvršilnega naslova), ki se izvršuje (prvi odstavek 292. člena ZUP).
prenos blagovne znamke - pogoji za prenos - vpis spremembe v register znamk - soglasje za vpis v sodni register - blagovna znamka
Pravni učinek prepovedi (v tem primeru prepoved razpolaganja) ima zgolj sama sodna odločba, ne pa vpis podatka o obstoju take sodne odločbe v register znamk, ki tretje s tem dejstvom zgolj seznanja.
Iz besedila četrtega odstavka 108. člena ZIL-1 izhaja, da registrski organ v postopku vpisa spremembe imetnika v register ne presoja veljavnosti pravne podlage za prenos pravice in niti, ali je bila pogodba realizirana ali razdrta. Presoja zgolj to, ali obstaja ustrezna pravna podlaga, po kateri je po zakonu dopustno v registru vpisati novega imetnika znamke.
Ker toženka odloča po stanju na dan izdaje odločbe, bi bilo soglasje za prenos na novega imetnika lahko podlaga za vpis spremembe le pod pogojem, da ga noben zakoniti zastopnik družbe v času do odločanja toženke o vpisu spremembe v register ne bi umaknil.
Vpis spremembe imetnika v register ni konstitutiven.
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 54.
Izjava o resničnosti navedbe tožnice, da operacija ni vključena v operativni program in ni predmet sofinanciranja iz Kohezijskega sklada, zagotavlja izvedbo zahteve, vsebovane v točki 3.b) 54. člena Uredbe št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999, po kateri lahko prejema projekt v obdobju upravičenosti pomoč skladov v okviru samo enega operativnega programa naenkrat. Namen te določbe je preprečiti t.i. dvojno oziroma večkratno financiranje operacij iz različnih skladov oziroma sredstev evropske kohezijske politike preko sprejetih in potrjenih operativnih programov.
Načelo lojalne (skladne) razlage zahteva, da nacionalno sodišče ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo uveljavljenih metod razlage stori vse, kar je v njegovi pristojnosti, da zagotovi polni učinek prava Evropske unije in doseže rešitev v skladu z njegovim namenom.
dohodnina - odmera dohodnine - družbenik - dvig gotovine - davek od drugih dohodkov - tožbena novota
Trditev, da je bil dvignjeni denar porabljen za poslovanje družbe A., ostaja nedokazana, posledično pa tožnica ni izpodbila ugotovitve davčnega organa, da je prejela 366.888,57 EUR od družbe A., kar predstavlja tožničine ostale druge dohodke po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - pomanjkljiva trditvena podlaga
Iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijani odločbi, da tožnik ni izkazal verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo zoper izpodbijani sklep z dne 2. 11. 2021; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - obrazložitev odločbe - dovoljenje za prvo prebivanje - nedoločen pravni pojem
Tožena stranka je odločitev o zavrnitvi tožničine zahteve utemeljila le z njeno predkaznovanostjo, brez upoštevanja teže storjenega kaznivega dejanja in predvsem presoje tožničinega vedenja v času, ki je minil od storitve kaznivega dejanja. Zato njena dokazna ocena ni metodološko pravilna, torej vestna, skrbna ter analitično sintetično, kot taka pa ne omogoča ugotovitve o obstoju razlogov za domnevo, da se tožnica ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije.
ZGO-1 člen 218b, 218b/4. ZUP člen 223. ZUS-1 člen 6, 6/1, 30.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost
Iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-286/04, izhaja, da so zemljiške parcele komunalno opremljene, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski prostorski načrt in če imajo zagotovljen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključek na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. Pri odmeri te dajatve mora upravni organ v postopku ugotoviti, ali konkretno nezazidano stavbno zemljišče izpolnjuje vse kriterije in merila iz ZGO-1 in iz občinskega predpisa, ki sta pravni podlagi za odmero nadomestila.
Tožnik se moti, ko meni, da je Ustavno sodišče komunalno opremljenost nezazidanega stavbnega zemljišča vezalo na že obstoječe priključke, ki že omogočajo individualen priklop, saj to iz te odločbe ne izhaja, temveč – kot že povedano – na možnost izvedbe priključka.
Predmet izterjave je terjatev za povrnitev stroškov postopka, izplačanih iz sredstev BPP, v korist proračuna Republike Slovenije, do nasprotne stranke, upravičenca do BPP v sodnem postopku. Republika Slovenija je vstopila v pravice tožnice kot upravičenke do BPP nasproti toženca kot dolžnika iz naslova povrnitve stroškov pravdnega postopka in s prehodom terjatve vstopila v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke – upravičenca do BPP kot upnika (zakonita subrogacija).
Pri vprašanju izpolnjevanja materialnega kriterija za določitev lastnosti stranke v konkretnem postopku se upoštevajo določbe 46. člena ZBPP, ki zaradi prehoda terjatve na podlagi vstopne pravice kot stranko šteje Republiko Slovenijo, državno pravobranilstvo pa izrecno določa kot predlagatelja izvršbe, pa tudi določbe ZBPP, da organ, ki je kot strokovna služba organiziran pri pristojnem sodišču in odloča v vseh zadevah BPP in ima za ta namen iz proračuna Republike Slovenije zagotovljena sredstva, potrebna za izvajanje tega zakona.
Sodišče ugotavlja, da tožba tožnikov zoper izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 ni dovoljena, saj tudi ZTFI-1 ne daje podlage za zaključek, da bi lahko tožniki zoper izpodbijano odločbo vložili samostojno tožbo (ne glede na okoliščino, ali so pred tem v postopku pred toženko sploh sodelovali).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Za javne listine tako v upravnem kot sodnem postopku velja zakonska domneva, da listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno pravilo o resničnosti vsebine listine sicer ni absolutno, saj ima stranka pravico dokazovati neresničnost vsebine javne listine. Vendar v konkretnem primeru med strankama ni sporno, da se tožnik v upravnem postopku te svoje pravice ni poslužil, kljub temu, da mu je tožena stranka omogočila izjavo v postopku, saj tožnik v tožbi ne zatrjuje, da je s konkretnimi trditvami in dokazi v upravnem postopku izpodbijal resničnost podatkov iz uradne evidence e-RISK.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3. Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice člen 9, 9/1, 24, 24/1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - pridržanje - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - znatna nevarnost pobega prosilca - nevarnost pobega - objektivni kriterij - begosumnost - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici
Ni sporno, da je tožnik prošnjo za mednarodno zaščito vložil na Madžarskem, Norveškem in v Grčiji. Prav tako ni sporno, da je tožnik na odločitev o svoji prošnji počakal na Norveškem in v Grčiji, na Madžarskem pa ne. S sklicno številko "1" (case ID HR12100500858F) pa je tožnik opredeljen tudi v zvezi s Hrvaško, kar po presoji sodišča pomeni, da so mu bili tudi v tej državi članici prstni odtisi vzeti kot prosilcu za mednarodno zaščito. Na ugotovitev, da je na Hrvaškem vložil prošnjo za mednarodno zaščito, pa nakazujejo tudi njegove izjave ob izreku obravnavanega ukrepa, da je prejel izkaznico prosilca za mednarodno zaščito ter mesec in pol bival v azilnem domu. Ob tem, da je v preteklosti že vložil prošnjo za mednarodno zaščito na Norveškem ter v Grčiji in v teh državah počakal do zaključka postopka, tožniku po presoji sodišča niso neznani postopki mednarodne zaščite, vključno z odvzemom prstnih odtisov, razgovorom z uradnimi osebami migracijskih organov, prejemom kartic prosilcev za mednarodno zaščito ter namestitvijo v ustreznih nastanitvenih kapacitetah posameznih držav in dolžnostjo počakati na odločitev pristojnega organa.
Ker je tožnik predhodno že vložil prošnjo na Madžarskem in Hrvaškem in ju pozneje zapustil, je tožena stranka po presoji sodišča pravilno ocenila, da se je izkazal za očitno begosumnega.
Tožnikove individualne okoliščine po presoji sodišča izkazujejo tako veliko nevarnost, da tožnik v Republiki Sloveniji ne bo počakal na predajo odgovorni državi članici, da jo je mogoče odvrniti le z najstrožjim ukrepom.
nujna brezplačna pravna pomoč - ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev tožbe
Organ za BPP lahko dodeli nujno BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, v konkretni zadevi to predstavlja ugovor zoper sklep o izvršbi, za katerega je tekel prekluzivni 8 dnevni rok. Za dodelitev redne BPP pa mora organ poleg izpolnjevanja objektivnega pogoja za BPP preučiti izpolnjevanje tudi subjektivnega pogoja za BPP na strani tožnika.
ZZdrI člen 15, 15/1, 15/1-7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - tožba v upravnem sporu - pravni interes - spor polne jurisdikcije - zavrženje tožbe
Tožba na odpravo prvostopenjske in drugostopenjske odločbe v obravnavanem primeru ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitilo pravice in pravne interese tožnika, saj je bilo v vmesnem času že vzpostavljeno stanje, ki ga slednji želi doseči z odpravo izpodbijanih odločb, kar pomeni, da njuna odprava ne bi imela (več) želenega učinka.