ZZ člen 51, 51/1, 54, 54/1, 54/1-4. ZOFVI člen 49.
javni vzgojno izobraževalni zavod - osnovna šola - pripojitev javnega zavoda - ravnatelj osnovne šole - predčasno prenehanje mandata
Razlog za prenehanje mandata ravnatelja je prenehanje zavoda zaradi statusno pravne pripojitve k drugi osnovni šoli. Drugi tožnik s položaja ravnatelja ni bil razrešen, temveč mu je mandat prenehal po zakonu z dnem izbrisa zavoda iz sodnega registra.
Pravica biti ravnatelj ni absolutna in lahko predčasno preneha tudi zaradi prenehanja javnega zavoda.
ZZDej-K člen 41, 41/4. ZLD-1 člen 8, 8/2, 39, 39/4.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - sprememba časa trajanja koncesije - retroaktivnost - ustavna presoja - pravica do lastnine - konkurenca
Določitev obdobja trajanja koncesije za obdobje 15 let ne spreminja načina opravljanja javne službe na podlagi koncesije in ne zmanjšuje njene vrednosti, kakor tudi ne prizadene posebej le določenega imetnika pravice. Po stališču Ustavnega sodišča RS iz odločbe U-I-193/19-14 pa tudi ni bila nepredvidljiv, zato zakonodajalcu ni bilo treba določiti odmene z zakonom.
davčna izvršba - stečajni postopek - odpust obveznosti - prispevki za socialno varnost - zasebnik - zamudne obresti
Zakon ne določa, da bi bile terjatve za plačilo prispevkov za zasebnike izvzete iz določbe drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.
Zamudne obresti kot pripadajoče dajatve delijo usodo glavnice, kar pomeni, da niso bile odpuščene s sklepom o odpustu obveznosti in jih je davčni organ utemeljeno naložil v plačilo tožniku.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 27/3-c, 27/4. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
predaja prosilca odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - zahteva za izdajo začasne odločbe - izdaja začasne odredbe - suspenzivni učinek - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - pogoji za sprejem prosilca - sistemske pomanjkljivosti
Po praksi ESČP velja, da kadar prosilec za azil nima očitno neutemeljenega zahtevka („arguable claim“) v zvezi s 3. členom EKČP, potem mora pravno sredstvo zoper sporno odločitev (v tem primeru gre za odločitev o predaji Hrvaški) imeti avtomatični suspenzivni učinek, ocena tveganja z vidika 4. člena Listine EU s strani organa ali s strani sodišča v primeru vrnitve oziroma transfera prosilca za mednarodno zaščito pa mora biti stroga, natančna, celovita. Avtomatični suspenzivni učinek, kadar je standard „arguable claim“ izpolnjen, je v takih primerih nujen, ker je pravica iz 3. člena EKČP oziroma iz člena 19(2) Listine EU pravicah absolutna.
V tem sporu je materialno-pravni pogoj o težko popravljivi škodi iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 obravnavati v smislu vprašanja, ali ima tožnik v konkretnem primeru zahtevek v zvezi z pravico iz člena 4 oziroma člena 19(2) Listine EU, ki ni očitno neutemeljen. Če zahtevek ni očitno neutemeljen, sodišče mora izdati začasno odredbo ne glede na siceršnje zakonske pogoje za izdajo začasne odredbe iz 32. člena ZUS-1 oziroma je treba težko popravljivo škodo razlagati v skladu z zgoraj navedenimi standardi prava EU in sodne prakse ESČP brez nadaljnjega upoštevanja načela sorazmernosti in javnih koristi. Če pa gre pri tožniku za zahtevek, ki je v času in v okoliščinah, ki so znana sodišču, očitno neutemeljen z vidika pravice iz člena 19(2) Listine EU, je začasno odredbo mogoče izdati le, če bi bila tožniku z izvršitvijo akta prizadeta težko popravljiva škoda.
ZCes-1 člen 99, 99/1. Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste (2009) člen 1, 2, 3, 9.
cesta - občinska cesta - priključek na občinsko cesto - izdaja soglasja za cestni priključek - preglednost ceste - zagotovitev polja preglednosti - neizdano soglasje
V nivojskem križišču ali priključku je treba zagotoviti polje preglednosti, ki ga določata zaustavitveni razdalji na prednostni cesti in odmik vozila na neprednostni cesti od roba vozišča prednostne ceste. Iz navedenega izhaja, da je najmanjša oddaljenost med priključki vezana na dvakratno zaustavitveno razdaljo, določeno s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste. Glede na nesporno ugotovljeno razdaljo med predvidenim priključkom in uvozom v garažno hišo, ki znaša 65 m, tudi po mnenju sodišča v obravnavani zadevi pogoj za dovoljenost priključka ni izpolnjen in že iz tega razloga izdaja zahtevanega soglasja ni mogoča.
ZBPP člen 33, 33/1, 34, 34/2. ZUP člen 66, 66/1, 67, 67/2, 140, 140/2.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - po pooblaščencu vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - dokazna ocena
Podatki o zadevi so obvezna sestavina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako da mora organ za brezplačno pravno pomoč v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP). Kaj so podatki o zadevi iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar pa je mogoče o tem sklepati že po obsegu podatkov, ki jih kot obvezne predpisujeta oba navedena zakona (ZUP in ZBPP) - gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati.
Odlok o oglaševanju, obveščanju in usmerjevalnem sistemu v Občini Mozirje (2007) člen 3, 3/1, 5, 5/1, 8, 22/1. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - obrazložitev odločbe - zmotna uporaba materialnega prava
Obrazložitev odločbe mora pojasniti, zakaj je bila konkretna upravna zadeva rešena tako, kot je bilo odločeno v dispozitivu. Ker izrek odločbe ni utemeljen na pravnih podlagah, ki jih je organ navedel, izrek odločbe ne izhaja iz uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe se zato ne da preizkusiti.
ZSICT člen 16, 16/1, 16/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
sodni tolmač - strokovni izpit - pristop k strokovnemu izpitu - preizkus znanja - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnica je že bila imenovana za sodno tolmačko in je torej za to potrebne pogoje, med katere spada tudi opravljen poseben preizkus strokovnosti, že izpolnila. To pa pomeni, da (že iz tega razloga) tudi ob morebitnem uspehu s tožbo in odpravi izpodbijanega sklepa, sodišče oziroma toženka v ponovnem postopku ne bi imela podlage za sprejem (nove, za tožnico bolj ugodne) odločitve, s katero bi se tožnici dovolila ponovitev drugega opravljanja preizkusa strokovnosti za sodno tolmačko. Glede na navedeno si tožnica s tožbo, kot jo je vložila, ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - nenamenska raba
Po prvem odstavku 4. člena ZKZ je predpisano, da je kmetijska zemljišča treba upravljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Pri tem se je inšpektor oprl na svojo pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku. Tožniku ukrep ni bil izrečen zaradi onesnaževanje ali degradacije po šesti alineji b. točke 107. člena ZKZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZKZ, zato vprašanje onesnaženja, degradacije idr. zemljišča v tej zadevi ni relevantno.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - zahteva za izbris podatkov - sodno varstvo - predhodni preizkus tožbe
Izpodbijani akt upravljavca je po ugotovitvi sodišča brez predpisanih obligatornih sestavnih delov odločbe (uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk), ki jih mora vsebovati vsaka upravna odločba in mora biti tudi označena kot odločba, čeprav bi bile te za presojo njene zakonitosti nujne, zato gre torej za očitno absolutno bistveno pomanjkljivost izpodbijanega upravnega akta.
Ker je sodišče v obravnavanem primeru tožbi ugodilo na podlagi določbe 37. člena ZUS-1, tožbe tudi ni poslalo v odgovor toženi stranki. Po stališču pravne teorije namreč takšna očitno spoznavna bistvena pomanjkljivost upravnega akta izključuje potrebo po kontradiktornosti.
ZUreP-2 člen 3, 3/1, 3/1-5, 200. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3.
razlastitev - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve - gospodarska javna infrastruktura
Organ ni vezan na svoje opredelitve glede podanosti javne koristi, kot jo je izrazil v sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka.
Zapoved tehtanja oziroma zahteva po spoštovanju načela sorazmernosti, ki vsebuje pojem javne koristi, se ne nanaša le na v zakonu abstraktno določene razlastitvene namene, temveč tudi na konkretne primere. Ni dovolj, da razlastitveni namen "in abstracto" odtehta abstraktni interes lastnika, tehtanje je treba opraviti tudi v konkretnem primeru. To pomeni, da mora razlastitev v konkretnem primeru zadostiti vsem trem elementom načela sorazmernosti: - obstajati mora javni interes, javna potreba, ki ustreza enemu od zakonsko določenih razlastitvenih namenov in je realna, določna, konkretna; - razlastitev mora biti nujno potrebna za dosego tega namena, - med javno koristnostjo konkretnega namena razlastitve in težo posega v lastnino mora obstajati sorazmernost v ožjem smislu.
celovita presoja vplivov na okolje - varstvo okolja - okoljevarstveno soglasje - predhodni postopek
Naknadna uvedba predhodnega postopka po 51. a členu ZVO-1 je mogoča le izjemoma, in sicer kvečjemu tedaj, kadar ta postopek ni bil opuščen zaradi kršitve, tj. opustitve predpisane izvedbe predhodnega postopka, ampak je nosilec posega presojo opustil, ker mu je to dovoljeval predpis. Iz sodne prakse izhaja tudi obveznost odpraviti kršitev, je v primeru, če je bila presoja opuščena zaradi kršitve obveznosti iz prvega odstavka 51.a člena ZVO-1, po presoji Vrhovnega sodišča tako kršitev treba odpraviti tako, da se uvede postopek iz osmega odstavka 51.a člena ZVO-1. Nosilec posega mora torej vložiti vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja iz 57. člena ZVO-1, ki ji mora priložiti ne le projekt (53. člen ZVO-1), temveč tudi ustrezno poročilo o vplivih na okolje, vključno z vplivi od vzpostavitve objekta dalje.
varovalni pas ceste - soglasje za poseg v varovalni pas - poseg v varovalni pas občinske ceste
V konkretni zadevi je izdaja soglasja za poseg v varovalni pas občinske ceste vezana na izdajo soglasja za izvedbo novega cestnega priključka na lokalno cesto na isti lokaciji. Ker pogoj za dovoljenost priključka ni izpolnjen, že iz tega razloga izdaja zahtevanega soglasja ni mogoča.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3, 3/1.
državljanstvo - prošnja za sprejem v državljanstvo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja - zagotovljena sredstva za preživljanje - sprejem v državljanstvo RS z naturalizacijo - dolžnost preživljanja - dolžnost otrok preživljati starše - premoženje
Namen zakona ni v omejevanju za preživljanje potrebnih sredstev na točno določeno vrsto in obliko premoženja, zato je treba razlagati tudi 4. točko prvega odstavka 10. člena ZDRS in 3. člen Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije v tem smislu, in sicer, da niso upoštevna zgolj tista sredstva, ki jih Uredba izrecno našteva v 3. členu, ampak tudi druga sredstva, ki niso izrecno navedena. Iz navedenega razloga je po presoji sodišča povsem nebistveno, ali imata odrasli hčerki tožnika zakonsko dolžnost, da tožnika preživljata ali ne. Pomembno je to, da sredstva tožniku resnično redno zagotavljata in da je višina teh sredstev dovolj visoka, da presega znesek, ki je naveden v devetem odstavku 10. člena ZDRS.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/3. Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice člen 24, 24/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - sorazmernost
Iz dokumentacije upravnega spisa, in sicer podatkov iz baze Eurodac je razvidno, da sklicna številka (case ID) tožnika pomeni, da je tožnik v bazi zaveden kot prosilec za mednarodno zaščito. Glede na navedeno je po presoji sodišča tožena stranka pravilno pričela s postopkom za ponovni sprejem tožnika v Bolgarijo.
Sodišče sledi toženi stranki, ki ugotavlja, da je bil tožnik obravnavan tudi na Hrvaškem in da je iz Hrvaške odšel v RS, čeprav je tam prejel dokument, ki mu je nalagal zapustitev evropskega prostora. Kot ciljno državo pa v razgovorih pred uradnimi organi navajal Belgijo. Tožnik je na obravnavi sicer dejal, da njegova ciljna država sedaj ni več Belgija, saj se zaveda, da bi ga v RS vrnili, če bi od tu odšel, ne da bi počakal na zaključek postopka. Pri svoji odločitvi je tožena stranka upoštevala tudi tožnikovo izjavo, da v RS ne bi zaprosil za mednarodno zaščito, če ga policija ne bi našla.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - trajanje koncesije - napačna uporaba materialnega prava
Tožena stranka v obravnavanem primeru ni pravilno uporabila četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K. Pooblastilo iz drugega stavka namreč toženi stranki nalaga dolžnost, da po uradni dolžnosti izda odločbo o spremembi (obstoječe) koncesijske odločbe in določi novo obdobje podelitve koncesije v skladu s tem zakonom ter da koncesionarju predlaga sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi. Tožena stranka pa je v izpodbijani odločbi določila obseg programa, ki ga izvaja tožena stranka (2. točka izreka), lokacijo kjer se izvaja koncesijska dejavnost (3. točka izreka) ter določila, da se odločba o podelitvi koncesije z dne 22. 5. 2000 nadomesti (4. točka izreka). Za tak izrek izpodbijane odločbe tožena stranka ni imela pooblastila niti zakonske podlage v četrtem odstavku 41. člena ZZDej-K, na katerega se sklicuje, niti v drugih določbah ZZDej.
V četrtem odstavku 41. člena ZZDej-K ni pravne podlage za nadomestitev prej izdane odločbe o podelitvi koncesije z novo odločbo, pač pa le za izdajo odločbe o spremembi koncesijske odločbe v delu, ki se nanaša na trajanje koncesije.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - očitna nerazumnost zadeve
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora iz razlogov odločbe izhajati, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago ter zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje.
ZBPP člen 8, 8-5, 37, 37/2, 37/2-1. ZUP člen 37, 37/1.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - pravno sredstvo - upravni spor - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ker se po 5. alineji 8. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči ne dodeli, to pomeni, da se ne dodeli za nobeno obliko brezplačne pravne pomoči in nobeno fazo upravnega spora (torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi).
Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 3, 3/3, 3/3-c. Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (2014) člen 3, 3/1, 3/1-1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - povezane družbe - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom - družbena pogodba - pravica veta
Po presoji sodišča sama pravica predlagati člane nadzornega sveta še ne more pomeniti izvajanja prevladujočega vpliva, saj imajo preostali družbeniki, katerim družbena pogodba zagotavlja večino glasovalnih pravic na skupščini, možnost zavrniti vsakršen predlog družbe B., d.o.o. za imenovanje kandidata za člana nadzornega sveta, kolikor se jim njen predlog ne bi zdel sprejemljiv.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akti sodišč - zavrženje tožbe
Sodne odločbe, glede na 3. člen ZUS-1, niso upravni akti, saj gre za odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti in se posledično ne morejo izpodbijati pred upravnim sodiščem.
Pravilnosti ravnanj in odločb sodišč, storjenih oziroma izdanih v sodnih postopkih sodišče v upravnem sporu ne more presojati, saj je sodno varstvo (tudi v primeru kršitev človekovih pravic) glede teh postopkov tožniku zagotovljeno v okviru instančnih sodnih postopkov. Tožnik zato tudi ne more uveljavljati zoper dejanja sodišč v sodnih postopkih sodnega varstva v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1.