ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3, 3/1.
državljanstvo - prošnja za sprejem v državljanstvo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja - zagotovljena sredstva za preživljanje - sprejem v državljanstvo RS z naturalizacijo - dolžnost preživljanja - dolžnost otrok preživljati starše - premoženje
Namen zakona ni v omejevanju za preživljanje potrebnih sredstev na točno določeno vrsto in obliko premoženja, zato je treba razlagati tudi 4. točko prvega odstavka 10. člena ZDRS in 3. člen Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije v tem smislu, in sicer, da niso upoštevna zgolj tista sredstva, ki jih Uredba izrecno našteva v 3. členu, ampak tudi druga sredstva, ki niso izrecno navedena. Iz navedenega razloga je po presoji sodišča povsem nebistveno, ali imata odrasli hčerki tožnika zakonsko dolžnost, da tožnika preživljata ali ne. Pomembno je to, da sredstva tožniku resnično redno zagotavljata in da je višina teh sredstev dovolj visoka, da presega znesek, ki je naveden v devetem odstavku 10. člena ZDRS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vzajemnost - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da ima štiri elemente nezakonitosti. Prvi je ta, da tožena stranka ni odgovorila na ugovor stranke v upravnem postopku, da ji pripada pravica do zagovornika, saj je v priporu (204.a člen ZKP). Drugi element nezakonitosti v izpodbijani odločbi je v kršitvi materialnega prava. Tretji element nezakonitosti v izpodbijani odločbi je v tem, da bi morala tožena stranka z zadostno stopnjo verjetnosti ugotoviti, ali dejansko obstaja (pogoj) vzajemnost(i) v razmerju med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo, ne pa, da je to breme prevalila na tožnika. Četrta pomanjkljivost oziroma napaka pri vodenju postopka pa je v tem, da se tožena stranka v izpodbijanem aktu sklicuje na odgovor „Republike Kosovo“ z dne 11. 12. 2019, da iz njega ne izhaja jasno, ali je podana vzajemnost, pri čemer pa je v spisu listina z dne 11. 12. 2019 Temeljnega sodišča v Prištini, ki je sestavljena v albanskem jeziku, brez slovenskega prevoda, čeprav je slovenščina uradni jezik v postopku pred toženo stranko (11. člen Ustave RS).
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akti sodišč - zavrženje tožbe
Sodne odločbe, glede na 3. člen ZUS-1, niso upravni akti, saj gre za odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti in se posledično ne morejo izpodbijati pred upravnim sodiščem.
Pravilnosti ravnanj in odločb sodišč, storjenih oziroma izdanih v sodnih postopkih sodišče v upravnem sporu ne more presojati, saj je sodno varstvo (tudi v primeru kršitev človekovih pravic) glede teh postopkov tožniku zagotovljeno v okviru instančnih sodnih postopkov. Tožnik zato tudi ne more uveljavljati zoper dejanja sodišč v sodnih postopkih sodnega varstva v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1.
ZRud-1 člen 52. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo (2011) člen 12. ZDavP-2 člen 152.
izkoriščanje mineralnih surovin - plačilo stroškov sanacije - ugovor zastaranja
V primeru roka, določenega v 12. členu Uredbe o rudarski koncesnini in srdstvih za sanacijo, gre za instrukcijski rok, katerega posledica ni v ugasnitvi pravice do izterjave terjatve.
Ker je o obveznosti tožeče stranke treba stranki kot zavezancu za plačilo dajatve izdati upravno odločbo, ki vzpostavlja izvršilni naslov za prisilno izterjavo obveznosti, je obveznost tožeče stranke kot takšna sorodna davkom, zastaranje katerih je urejeno s pravnimi pravili ZDavP-2.
ZDru-1 člen 38. ZUP člen 260, 260-1, 260-5, 263, 263/1, 263/1-1, 263/1-5, 263/2.
izbris iz registra društev - obnova postopka - neporavnane obveznosti - novo dejstvo ali nov dokaz - neresnične navedbe stranke
Ker ZDru-1 posebej ne določa, da bi bilo v postopkih izbrisa društev iz registra društev izredno pravno sredstvo obnove postopka izključeno, to pomeni, da se tudi v teh postopkih lahko uporabi obnova postopka kot izredno pravno sredstvo.
ZUP ne določa, da bi bilo potrebno v fazi, ko se zgolj odloča o tem, ali se bo postopek obnovil ali ne, pritegniti stranke v postopek.
ZBPP člen 12, 12/1, 24, 24/1. ZPP člen 70, 70-2, 70-6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - izločitev sodnika
Prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh (očitno nerazumna zadeva), med drugim če je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Kot je presodil organ za BPP, pa tožnik ni podal in izkazal nobenih navedb, s katerimi bi v pritožbenem postopku zoper sklep Su 654/2021 lahko izpodbil zaključke tega sklepa, da izločitveni razlog po 2. točki 70. člena ZPP (da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki) pri (izločani) višji sodnici A. A. ni podan, saj od 1. 10. 2020 (in torej v času odločanja v zadevi I U 616/2021 dne 24. 8. 2021) ni več „zaposlena pri Okrožnem sodišču v Ljubljani“ (kot zastopniku tožene stranke v zadevi I U 616/2021), pač pa je bila s tem dnem imenovana za višjo sodnico na Upravnem sodišču, in da tudi ni konkretiziral in izkazal kakšnih okoliščin, s katerimi bi zaradi pretekle zaposlitve sodnice utemeljil dvom v sodničino nepristranskost (6. točka 70. člena ZPP).
Iz odločbe Ustavnega sodišče U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 o tem vprašanju izhaja, da je z obveznim pravnim zastopanjem za vložitev pritožbe po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 zakonodajalec določil način izvrševanja pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave, s katerim se zagotavlja učinkovitost sodstva; da se s tako določenim načinom izvrševanja pravice do pravnega sredstva ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva; in da obvezno pravno zastopanje nima učinkov na samo vsebino procesne pravice do pritožbe. To pa pomeni, da se s samo zakonsko ureditvijo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 tožniku ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Lahko pa bi ureditev drugega odstavka 22. člena ZUS-1 pomenila poseg v ustavno pravico pritožnikov iz 22. člena Ustave, ker bi bili ti lahko v neenakopravnem položaju glede na to, ali si lahko zagotovijo obvezno pravno zastopanje. V zvezi s tem pa je Ustavno sodišče v citirani odločbi U-I-69/07 zavzelo stališče, da pravica do pravnega sredstva ni absolutna pravica v tem smislu, da pomeni za stranko pravico do brezplačnega pravnega sredstva, pač pa mora država zagotoviti dejansko dostopnost do pravnega sredstva. S sistemom brezplačne pravne pomoči (pa) je zagotovljeno, da lahko tudi oseba slabega gmotnega položaja pridobi ustreznega pooblaščenca za vložitev pritožbe. Vendar je po presoji sodišča potrebno upoštevati ureditev sistema brezplačne pravne pomoči v ZBPP kot celoti, kar pomeni, da mora prosilec za BPP za dodelitev te pomoči poleg pogoja gmotnega položaja izpolnjevati tudi pogoj iz 24. člena ZBPP.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ugotovitveni postopek
Izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme v skladu z EKČP in tudi z Ustavo RS in da je zato nepotrebna izvedba ugotovitvenega postopka z ugotavljanjem, ali je tožnik aktivno sodeloval in po svoji volji prenesel devizna sredstva s hranilne knjižice na privatizacijski račun. Ker so bila devizna sredstva s tožnikove stare devizne knjižice veljavno prenesena na njegov posebni račun za uporabo v postopku privatizacije /.../ Republika Slovenija skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožnika.
ZBPP člen 13, 14, 14/2. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUP člen 144, 145, 146, 146/4.
brezplačna pravna pomoč - materialni pogoj - pravica do izjave
Organ za brezplačno pravno pomoč je po uradni dolžnosti pridobil podatke glede lastništva nepremičnin s strani GURS-a in zemljiške knjige, o čemer ni seznanil tožnice ter je tudi ni pozval, naj se o navedenih dejstvih izjavi. Tožnica je tako imela možnost, da pojasni dejansko stanje glede nepremičnin šele v upravnem sporu, s tem pa ji je bila kršena pravica do izjave.
brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - uvedba kazenskega postopka - pravica do obrambe - pravica do poštenega postopka
Ker je tožeča stranka v postopku brezplačne pravne pomoči prosila za dodelitev strokovne pomoči zagovornika v postopku kazensko preiskovalnih dejanj v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena zaporna kazen (122. člen KZ-1), bi ji po presoji sodišča, upoštevaje okoliščine in zahteve c) točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, tožena stranka, ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP, morala zagotoviti pravico do poštenega sodnega postopka na način, da bi ji dodelila brezplačno pravno pomoč z zagovornikom, kolikor tožeča stranka izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (2007) člen 3. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 40, 40/3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - nacionalni razlogi - pridobitev z izredno naturalizacijo - mnenje urada vlade rs za slovence v zamejstvu in po svetu - prosti preudarek
Po določilu prvega odstavka 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Po mnenju sodišča izpodbijana odločba tega nima. Pri odločanju o sprejemu v državljanstvo gre za odločanje po prostem preudarku. To pomeni, da lahko organ kljub izpolnjevanju vseh pogojev vlogi prosilca ugodi ali pa ne ugodi. Iz odločbe ni razvidno, ali je bila vloga zavrnjena zato, ker tožnik sploh ne izpolnjuje pogojev za sprejem v državljanstvo (v tem primeru do uporabe prostega preudarka niti ne pride), ali pa jih izpolnjuje in je bila vloga zavrnjena ob uporabi prostega preudarka. Vendar mora tudi odločba, ki je izdana ob uporabi prostega preudarka, v obrazložitvi navesti razloge, zakaj je bilo tako odločeno in naveden mora biti obseg in namen prostega preudarka, kot to določa peti odstavek 214. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - odvetniški stroški - odmera odvetniških stroškov - nagrada za odvetniške storitve - plačilo odvetniških storitev - stroški mediacije - stroški postopka mediacije - mediacijski postopek - stroški za zastopanje na mediacijskem srečanju
Glede na to, da je celo v sodnih postopkih zakonsko dopustno sodelovanje udeležencev s pomočjo komunikacijskih sredstev (na primer zaslišanje strank in drugih udeležencev postopka preko videokonference), sodišče ne vidi razumnega razloga, zakaj se v obravnavanem primeru, upoštevajoč vse opisane okoliščine, ne bi kot izvedba mediacijskega naroka upoštevalo dogovarjanje med strankami, ki je bilo usmerjeno v vsebinsko rešitev sporne zadeve.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/3. Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice člen 24, 24/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - sorazmernost
Iz dokumentacije upravnega spisa, in sicer podatkov iz baze Eurodac je razvidno, da sklicna številka (case ID) tožnika pomeni, da je tožnik v bazi zaveden kot prosilec za mednarodno zaščito. Glede na navedeno je po presoji sodišča tožena stranka pravilno pričela s postopkom za ponovni sprejem tožnika v Bolgarijo.
Sodišče sledi toženi stranki, ki ugotavlja, da je bil tožnik obravnavan tudi na Hrvaškem in da je iz Hrvaške odšel v RS, čeprav je tam prejel dokument, ki mu je nalagal zapustitev evropskega prostora. Kot ciljno državo pa v razgovorih pred uradnimi organi navajal Belgijo. Tožnik je na obravnavi sicer dejal, da njegova ciljna država sedaj ni več Belgija, saj se zaveda, da bi ga v RS vrnili, če bi od tu odšel, ne da bi počakal na zaključek postopka. Pri svoji odločitvi je tožena stranka upoštevala tudi tožnikovo izjavo, da v RS ne bi zaprosil za mednarodno zaščito, če ga policija ne bi našla.
izvrševanje kazenskih sankcij - premestitev v drug zavod - razlogi za premestitev - prosti preudarek
Na pravilnost izpodbijane odločbe o premestitvi bi lahko vplivali le ugovori, ki bi se nanašali na razloge za premestitev, ki pa jih tožnik v tožbi ne navaja.
ZDavP-2 člen 68a, 87, 87/1, 87/7. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva stranke
Na podlagi drugega odstavka 87. člena ZDavP-2 davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi odloži davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Odločanje o odlogu davčne izvršbe na predlog davčnega zavezanca v ZDavP-2 ni predvideno.
tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - abstrakten splošni akt - prostorski akti - pristojnost upravnega sodišča - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - pristojnost Ustavnega sodišča
Upravno sodišče razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenih zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne sme uporabljati in posledično za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, ni (več) pristojno. Nepristojnost sodišča za odločanje v upravnem sporu pa je razlog za zavrženje tožbe.
ZDoh-2 člen 41, 41/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/1, 3/5, 5, 5/1, 5/3, 5/4.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - kilometrina - stroški prevoza na delo - službeno potovanje - obrazložitev odločbe - dejansko stanje - izostanek trditvene in dokazne podlage
Sodišče mora ostajati v okviru tožbenih navedb (ni pa vezano na tožbene razloge), zato le pavšalno in nekonkretizirano zatrjevanje dejanskega stanja, ki je drugačno od s strani upravnih organov konkretno ugotovljenega dejanskega stanja, predstavlja neprimeren poskus uveljavljanja nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, brez utemeljitve in navedbe razlogov. V takšnem primeru sodišče ni dolžno samo iskati, katere naj bi bile tiste poti, ki jih je tožnik smatral kot poti na delo in z dela, ter katere so tiste, ki naj bi bile po njegovem mnenju službene poti, ter ugotavljati iz katerih dokazov to izhaja.
dohodnina - odmera dohodnine - davek od drugih dohodkov - obnova postopka - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Pri ugotavljanju obstoja in višine davčne obveznosti tožnice iz naslova drugih dohodkov v obnovljenem postopku ne gre za predhodno vprašanje, ki bi bilo že rešeno v postopku nadzora pri družbi A., ampak gre za vprašanje, ki se ponovno obravnava (in rešuje) v postopku obnove. Davčni organ pa mora izpolnjevanje teh pogojev tudi ustrezno obrazložiti, kot v katerikoli drugi odmerni odločbi. Skladno s pravili splošnega upravnega postopka mora obrazložitev odločbe obsegati med drugim tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto.
davčna izvršba - osebni stečaj - prispevki za socialno varnost - odpust obveznosti - prednostna terjatev
Z izpodbijanim sklepom se tožnika terja za obveznosti iz naslova plačila prispevkov za socialno varnost. V skladu z določbo drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP pa so prispevki opredeljeni kot prednostne terjatve, za katere odpust obveznosti ne učinkuje.
Do nedovoljenega davčnega izogibanja ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je dopustil zakonodajalec za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla (causo) dejansko tudi nastanejo. Pri tem je lahko namen sklenitve takega posla utemeljen tudi v določeni (nižji) stopnji obdavčitve takega pravnega posla, saj to samo po sebi ni nedopustno. Zgolj en tovrstni pravni posel torej ne more šteti za umeten pravni konstrukt, ki bi pomenil zlorabo predpisov in vodil do neupravičene davčne koristi, da bi bilo mogoče uporabiti možnost drugačnega obdavčenja na podlagi četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.