ZDoh-2 člen 36, 37, 37/1, 37/1-7, 44, 44/1, 44/1-5, 44/1-6. Pravilnik o policijski uniformi in nadomestilih (2014) člen 13.
dohodnina - drugi dohodki iz delovnega razmerja - nadomestilo za uporabo - zavrnitev tožbe
Tožnik je prejel nadomestilo za uporabo svojih (civilnih) oblačil v službene namene in zato, četudi jih je uporabljal za službene namene, logično ne predstavljajo policijske uniforme. Zato navedeno nadomestilo ne more biti neobdavčeno na podlagi določbe 5. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Civilna oblačila ne predstavljajo značilnih, nujnih in običajnih sredstev za opravljanje dela policista, zato navedeno nadomestilo tudi ne more biti neobdavčeno na podlagi določbe 6. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.
zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni kriterij - presoja verjetnega izgleda za uspeh - zavrnitev tožbe
Glede na to, da je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, ker je ugotovil, da ni podan utemeljen sum, da je neznani storilec storil naznanjeno kaznivo dejanje, in nadalje glede na to, da tožnica tudi ni podala novih okoliščin in dokazov v zvezi z storitvijo navedenega kaznivega dejanja po neznanem storilcu, s katerimi ne bi razpolagalo že ODT in ki bi mogli vzpostaviti drugačno stališče v smeri očitanega kaznivega dejanja, je tožena stranka ocenila, da so pričakovanja prosilke v konkretnem primeru v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem zadeve. S tem je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožničina prošnja nima verjetnega izgleda za uspeh in je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za BPP v konkretni zadevi.
ZDoh-2 člen 41, 41/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/1, 3/5, 5, 5/1, 5/3, 5/4.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - kilometrina - stroški prevoza na delo - službeno potovanje - obrazložitev odločbe - dejansko stanje - izostanek trditvene in dokazne podlage
Sodišče mora ostajati v okviru tožbenih navedb (ni pa vezano na tožbene razloge), zato le pavšalno in nekonkretizirano zatrjevanje dejanskega stanja, ki je drugačno od s strani upravnih organov konkretno ugotovljenega dejanskega stanja, predstavlja neprimeren poskus uveljavljanja nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, brez utemeljitve in navedbe razlogov. V takšnem primeru sodišče ni dolžno samo iskati, katere naj bi bile tiste poti, ki jih je tožnik smatral kot poti na delo in z dela, ter katere so tiste, ki naj bi bile po njegovem mnenju službene poti, ter ugotavljati iz katerih dokazov to izhaja.
davčna izvršba - osebni stečaj - prispevki za socialno varnost - odpust obveznosti - prednostna terjatev
Z izpodbijanim sklepom se tožnika terja za obveznosti iz naslova plačila prispevkov za socialno varnost. V skladu z določbo drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP pa so prispevki opredeljeni kot prednostne terjatve, za katere odpust obveznosti ne učinkuje.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje - osebni stečaj - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj
Pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca se ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina ne morejo razpolagati, če izkažejo, da te nezmožnosti niso zakrivili po lastni volji, kar se lahko uporabi tudi za primere nezmožnosti razpolaganja z določenim delom dohodka. Ker tožnik ugotovitvi tožene stranke, da je v postopku osebnega stečaja zaradi prezadolženosti ne oporeka, torej ne zatrjuje razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da stečaja in s tem nezmožnosti razpolaganja z delom dohodka ni zakrivil po lastni volji, tudi po presoji sodišča okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo opisane izjeme, niso izkazane.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - pogodba za določen čas - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je o zahtevi za oceno ustavnosti odločilo z odločbo št. U-1-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 in odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z URS. Presodilo je, da v tovrstnih primerih ne gre za kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz prvega odstavka 155. člena URS. ZZDej-K je bil objavljen 17. 11. 2017 in je pričel veljati 17. 12. 2017 (49. člen ZZDej-K). To pomeni, da je bil za začetek uporabe izpodbijane povedi določen trenutek po njeni uveljavitvi. Izpodbijana poved tudi ne učinkuje tako, da bi za nazaj posegala v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bili zaključeni v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta. Koncesijsko razmerje je namreč trajno pravno razmerje, za katerega je značilno, da gre za izpolnjevanje obveznosti ali opravljanje storitev skozi daljše časovno obdobje in kot tako v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta še ni bilo zaključeno. Četudi je bila v obravnavanem primeru izdana odločba o podelitvi koncesije in je kot taka pravnomočna, to še ne pomeni, da se ta odločba v prihodnje, pod pogoji, določenimi z zakonom, ne bo nikoli več spremenila. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic tako ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona
mednarodna zaščita - status begunca - pravica do izjave - dokazna ocena - politično prepričanje kot razlog preganjanja - prosilec iz Irana - ocena verodostojnosti izpovedbe - presoja verodostojnosti
Toženka je napačno uporabila materialno pravo z zahtevo, da lahko tožnik izkaže preganjanje le v primeru, da zoper njega v Iranu tečejo sodni postopki. V zvezi s predlogi toženke, na kakšen način bi lahko tožnik to dokazal (sodni nalog itd...) sodišče pripominja, da upravni postopek ne pozna dokaznih pravil, ki bi dokazovanje določene dokazne teme omejevala le na določena dokazna sredstva.
Kadar gre za posameznika, ki zatrjuje razlog preganjanja, ki je splošno znan, in gre za pripadnost oz. povezanost s skupino, ki je očitno preganjana v izvorni državi po številnih informacijah o izvorni državi, potem je še toliko bolj pomembno, da se pristojni organ v dokazni oceni ne ustavi že ob prvi (majhni) nekonsistentnosti in da ne opre negativne odločitve na možno nekonsistentnost v zvezi s potjo deportacije iz druge države članice EU v izvorno državo, ki niti ne pomeni materialne nekonsistentnosti, če bi sporno okoliščino lahko pred opredelitvijo dokončne dokazne ocene organ natančno in celovito preizkusil. Ravno tako pa je pomembno, da se organ v takih primerih ne opira na preveč splošne formalizme in predpostavke.
verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - devizna hranilna knjižica - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Okoliščine prenosa sredstev za odločitev v konkretni zadevi niso relevantne, saj je za odločitev relevantno zgolj dejstvo, ali je imela tožeča stranka v času vložitve zahtevka za verifikacijo sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke. Da jih ni imela oziroma da je dejansko prišlo do prenosa sredstev z deviznega računa tožeče stranke na posebni račun za namen uporabe v postopku privatizacije, pa med strankama ni sporno.
ZBPP člen 13, 14, 14/2. ZSVarPre člen 1a, 23, 23/4. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/2, 12/2-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - občasni neperiodični dohodki - družinski člani - darilo
ZSVarPre glede dohodka, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, napotuje na prvi in drugi odstavek 12. člena ZUJPS, ki dohodke, ki se upoštevajo, določa taksativno, kar pomeni, da se med dohodke za ugotovitev materialnega položaja upošteva le tiste, ki so kot taki izrecno navedeni. Organ bi moral izvesti presojo, za katere od občasnih, periodičnih dohodkov (ki se upoštevajo pri materialnem položaju prosilca), šteje konkretne prilive, prispele na račun tožnikove matere. Po opravljeni presoji pa bi moral presoditi, ali se sporni prilivi upoštevajo v dohodke družine.
dohodnina - odmera dohodnine - davek od drugih dohodkov - obnova postopka - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Pri ugotavljanju obstoja in višine davčne obveznosti tožnice iz naslova drugih dohodkov v obnovljenem postopku ne gre za predhodno vprašanje, ki bi bilo že rešeno v postopku nadzora pri družbi A., ampak gre za vprašanje, ki se ponovno obravnava (in rešuje) v postopku obnove. Davčni organ pa mora izpolnjevanje teh pogojev tudi ustrezno obrazložiti, kot v katerikoli drugi odmerni odločbi. Skladno s pravili splošnega upravnega postopka mora obrazložitev odločbe obsegati med drugim tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zamuda roka
Za presojo pravilnosti odločitve je relevanten obseg odobrene BPP, glede navedenega pa je nesporno, da je bila upravičenki BPP dodeljena za sestavo in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, obseg odobrene BPP pa se ne razteza na nadaljnja dejanja v postopku. Glede na navedeno je za zadnje dejanje šteti vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je bilo izvedeno 4. 12. 2019. To pomeni, da je zakonsko predpisani 15-dnevni rok za vrnitev napotnice potekel 19. 12. 2019, tožnica pa je napotnico za plačilo opravljenega dejanja BPP toženki vrnila šele 5. 6. 2020.
osebna asistenca - nova dejstva in novi dokazi - nedovoljene tožbene novote
Prvostopenjski organ je pri odločanju v zadevi pravilno upošteval nesporno dejstvo, da je tožnica starejša od 65 let, zaradi česar ne izpolnjuje pogoja iz tretje alineje drugega odstavka 6. člena ZOA. Organ ni bil dolžan ugotavljati obstoja izjeme k navedenemu pogoju, kot jo določa četrti odstavek 6. člena ZOA, saj se tožnica na obstoj navedene izjeme v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni sklicevala.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Organ je ob ugotovitvi, da je tožnikova vloga dosegla 36 točk, enako kot zadnja uspešna vloga, vlogi korektno primerjal z uporabo ponderjev. Tožnik ob takem ravnanju ni v drugačnem položaju (ali neenakem položaju) zaradi ponovnega odločanja, kot sam pravi zaradi napake organa pri prvem odločanju. Lahko se seveda špekulira, da bi bila njegova vloga v prvem postopku odobrena, v kolikor primerjana vloga ne bi bila pravilno ocenjena, vendar naveden argument ni argument, s katerim bi bil tožnik lahko uspešen v upravnem sporu. Argument tudi ne izhaja iz načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Tožnik bi se v enakem položaju nahajal tudi, kolikor bi si obe vlogi konkurirali v prvem postopku oziroma obe v drugem.
Ker je ureditev iz 197. člena ZGO-1 odstop od splošne ureditve postopka pridobivanja uporabnega dovoljenja, jo je treba razlagati restriktivno. Trditveno in dokazno breme za izpolnjenost pogojev za izdajo potrdila zato v celoti nosi predlagatelj postopka. Tožnica je tako tista, ki je v tem primeru dolžna dokazati, kakšna je bila namembnost objekta na dan 31. 12. 1967 in da se v času do uveljavitve ZGO-1 ni bistveno spremenila
izredna brezplačna pravna pomoč - vsebinski preizkus - očitna nerazumnost zadeve
Glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP je doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.
ZDoh-2 člen 22, 22-4, 37, 37/1, 37/1-1. ZSDP-1 člen 5, 5-2, 40.
odmera dohodnine - državljan zaposlen v Avstriji - uporaba predpisov - rezident - materinsko nadomestilo
Dohodek Wochengeld je tudi po mnenju sodišča obdavčljiv dohodek, saj je v slovenski zakonodaji obravnavan kot materinsko nadomestilo, ki z določili ZDoh-2 ni izrecno izvzeto iz osnove za odmero dohodnine. V 2. točki 5. člena ZSDP-1 je določeno, da se materinsko nadomestilo šteje za nadomestilo plače, to pa je na podlagi 1. točke prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 dohodek, ki je obdavčljiv.
ukrep inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes - trditveno in dokazno breme
Začasna odredba ni namenjena splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, temveč posegu v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih okoliščin posameznega primera.
ZSKZDČEU-1 člen 8, 8/1, 8/1-10, 24, 24/1. Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (2016) člen 5, 5/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški postopka - neposredni učinek direktive
Če direktiva državam članicam nalaga obveznost določenega ravnanja, bi bil njen polni učinek (effet utile) oslabljen, če se posamezniki ne bi mogli sklicevati nanjo pred nacionalnimi sodišči. SEU je dovolilo neposredni učinek v primerih, ko je določba direktive nepogojna, ne predvideva nobene izjeme in je take narave, da ne zahteva sprejetja nobenega akta skupnosti ali države članice. Sodišče sodi, da člen 5 Direktive 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (2016) te pogoje, glede na to, da je bil ZBPP v katerem je predpisan postopek in materialni pogoji za pridobitev BPP že sprejet, izpolnjuje. Drugačna razlaga bi pomenila, da se zahtevana oseba, četudi je šibkega socialnega položaja, lahko znajde v položaju, ko bo morala stroške zagovornika plačati sama.
pravice iz socialnega varstva - dovoljenje za začasno prebivanje - molk organa
V predmetni zadevi ne gre za primer, ko bi upravna enota po materialnem pravu imela pristojnost odločati o pravicah predlagateljev do zaposlitve ali opravljanja dela, do nujnega zdravstvenega varstva in do izplačila denarne pomoči skupaj z odločbo o izdaji dovoljenja za začasno prebivanje po prvem odstavku 51. člena ZTuj-2. Takšne podlage ni imela niti za izdajo ločene, samostojne pisne odločbe o morebitni zavrnitvi tožnikovih vlog v delu za priznanje socialnih pravic, saj je upravna enota v celoti odločila o zahtevku po prvem odstavku 51. člena ZTuj-2, za kar je bila pristojna (drugi odstavek 86. člena ZTuj-2). Molk organa zato ni mogel nastopiti, saj je z izdajo odločb (v obravnavani zadevi v obliki izkaznic) po naravi stvari molk organa izključen.
dostop do informacij javnega značaja - delovno področje - varstvo osebnih podatkov - javni uslužbenci
Pojem delovnega področja, kot izhaja iz 4. člena ZDIJZ je treba razlagati v smislu, da gre za vse dokumente, ki jih je organ pridobil oziroma ustvaril v zvezi s svojim delom in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Pravilno je stališče, da zgolj dejstvo, da je dokument izdala druga inštitucija in ne organ sam, ne pomeni, da ne gre za informacijo, ki je nastala v zvezi z opravljanjem pristojnosti organa, ter da ni odločilno vprašanje, kdo je avtor zahtevane informacije.
Dopisa ne vsebujeta nobenih takih podatkov, ki bi bili varovani osebni podatki. Dopis z dne 15. 4. 2019 vsebuje ime in priimek predsednice sveta zavoda, kar ni varovan osebni podatek, dopis z dne 21. 2. 2019 pa imena in priimka dveh uradnikov, prav tako ime in priimek predsednice sveta zavoda ter osebe, ki je javni uslužbenec. V obeh primerih gre torej za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar predstavlja izjemo od izjeme po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Nerelevantne so navedbe prosilca, češ da ima pravico do vpogleda v zahtevane dokumente tudi na podlagi Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Zahteva je bila namreč izrecno vložena na podlagi ZDIJZ. Na podlagi določb ZDIJZ pa se ne presoja pravica dostopa do dokumentov z vidika okoliščin posameznega prosilca, ampak z vidika samih informacij, ki so zahtevane, in je treba pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, presojati, ali gre za take informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prost dostop do informacij javnega značaja, dostopen vsakomur.