sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih - javni razpis
V razpisu je izrecno navedeno, da se mora s projektom usposabljanja in izobraževanja zagotavljati enake možnosti po spolu za vse zaposlene - delež žensk, ki bodo vključene v izobraževanje in usposabljanje mora biti najmanj enak deležu zaposlenih žensk v vlagateljevem podjetju. To pa tudi po mnenju sodišča pomeni, da mora biti delež žensk, ki sodelujejo v projektu kot celoti, najmanj enak deležu zaposlenih žensk v vlagateljevem podjetju, in nikakor ne pomeni števila žensk, ki sodelujejo pri projektu, kakor zmotno meni tožnik. Tožnikova razlaga navedene določbe razpisa namreč omogoča neenako obravnavanje udeležencev projekta glede na spol, kar bi bilo v nasprotju z enim od osnovnih namenov dodeljevanja razpisanih sredstev.
svobodna gospodarska pobuda - učinkovito pravno sredstvo - zdravstvena dejavnost - nadzor nad opravljanjem dejavnosti
Ker se svoboda gospodarske pobude tudi na zdravstvenem področju ne sme izvajati tako, da bi bilo to v nasprotju z javno koristjo (2. odstavek 74. člena Ustave), izpodbijani sklep ne pomeni posega v omenjeno pravico tožeče stranke v smislu 3. odstavka 15. člena Ustave, ampak le način uresničevanja pravice iz 74. člena Ustave. Izpodbijani sklep namreč pomeni pravno podlago za dostop do zasebnih prostorov in pregled določenih sredstev, evidenc in podatkov, ki so v lasti tožnika oziroma je tožnik za njihovo varstvo odgovoren. Stopnja vpliva, ki ga ima izpodbijani akt na pravno zavarovano pravico tožnika, je pravno pomemben element tudi za presojo zakonitosti tega akta. Ker je z izpodbijanim sklepom zgolj sprožen postopek nadzora glede izvajanja določene dejavnosti tožnika in nič drugega, je sodišče štelo, da je izrek sklepa dovolj jasen in da ne potrebuje dodatne obrazložitve, saj iz določila 1. odstavka 3. člena ZZDej izhaja, da tožeča stranka lahko opravlja predmetno dejavnost, če izpolnjuje z zakonom določene pogoje. ZZDej sicer nima posebnih določb o izvajanju nadzora nad predmetno dejavnostjo. Ima le splošno določilo o upravnem nadzoru, ki ga izvaja ministrstvo za zdravje. Vendar to določilo zadošča, saj je treba določbo 1. odstavka 76. člena ZZDej, ki se nanaša na zavode, uporabiti v smiselni povezavi z določilom 3. člena ZZDej in 2. odstavka 76. člena ZZDej.
Tuja carinska deklaracija je bila izdana 18. 10. 2004, torej že pred izdajo prvostopne odločbe, tožnik (ki ga sodišče šteje kot kvalificirano osebo, saj gre za deklaranta, ki mora dobro poznati carinske predpise) pa ni pojasnil, zakaj te deklaracije ni uspel predložiti že prej.
ZUP člen 144, 145, 146, 144, 145, 146. ZUreP-1 člen 98, 100, 98, 100.
izdaja odločbe po skrajšanem ugotovitvenem postopku - uvedba postopka razlastitve
Pred izdajo odločbe o uvedbi postopka razlastite bi moral prvostopni organ izvesti posebni ugotovitveni postopek po določbah 145. in 146. člena ZUP, saj gre za stvar, v kateri sta udeleženi stranki z nasprotujočimi si interesi - razlastitveni upravičenec in razlastitveni zavezanec.
ovire za vrnitev premoženja v naravi - lastninska pravica lovske družine - denacionalizacija
V postopku denacionalizacije je pravno relevanten lastninski status premoženja lovskih družin, kot je bil opisan v zemljiški knjigi v času uveljavitve ZDen. Ker so bile v konkretnem primeru nepremičnine pridobljene na podlagi pravnega posla in je na njih obstojala lastninska pravica, je navedeni lastninski status odločilen pri presoji pravne narave konkretnega premoženja. V konkretnem primeru gre za civilno pravno osebo, ki ima na obravnavanih nepremičninah lastninsko pravico, kar po določbi 3. odstavka 16. člena ZDen predstavlja oviro za vrnitev nepremičnin upravičencu v naravi.
priznanje statusa vojnega veterana - vojni veteran
Če je nedvomno ugotovljeno, da je bil tožnik spornega dne pri opravljanju svoje delovne poklicne dolžnosti (zdravstveni tehnik v rešilnem vozilu nujne zdravstvene pomoči) poslan na območje oboroženega spopada, z namenom, da rešuje, mu ne gre očitati, da se mu statusa vojnega veterana ne more priznati, ker so ranjence že pred njim oskrbeli drugi.
Če se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra, ujemajo, niso podani pogoji za spremembo vpisa podatkov. Če pa so podatki iz listine (ki je bila podlaga za vpis v kataster) napačni, pa bi jih morala stranka izpodbiti po postopku in na način, kot je oziroma kot določa zakonodaja.
storitve, opravljene tujemu naročniku - kraj opravljanja storitev - načelo sedeža izvajalca storitev - pogodba o trgovskem zastopanju - DDV
Sporno je vprašanje, ali se za obdavčitev uporabi splošno pravilo glede določanja kraja opravljenega prometa storitev (1. odstavek 17. člena ZDDV), torej po sedežu izvajalca in s tem obdavčitev v Sloveniji, ali pa so storitve obdavčene po načelu sedeža naročnika storitve (4. odstavek navedenega člena) in so obdavčene v tujini. Po mnenju sodišča gre v obravnavanem primeru za opravljene storitve po pogodbi o trgovskem zastopanju oz. agencijski pogodbi, kjer gre za naročitelja principala in agenta zastopnika, oz. med naročiteljem in trgovskim zastopnikom (pogodbenem trgovcu) kot aktivatorjem za ogrevanje, prezračevanja, ipd. kot izhaja iz sporne pogodbe, katere pravna narava je pravilno ugotovljena tudi s strani tožene stranke in ne za posamezne storitve po 3. odstavku v povezavi s 4. odstavkom 17. člena ZDDV, zato se za kraj, kjer je bil opravljen promet storitev, šteje kraj, kjer ima tožnik kot davčni zavezanec, ki opravlja storitve svoj sedež ali poslovno enoto (1. odstavek 17. člena ZDDV).
sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o izvršbi - upravni spor
Sklep o dovolitvi izvršbe ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
zavezanec za vračilo podržavljenega premoženja - vračilo premoženja v lasti pravne osebe, ki se je olastninila na podlagi Zakona o podjetjih kot delniška družba - denacionalizacija
Ker je bila pravna oseba ob uveljavitvi ZDen vpisana v sodnem registru kot delniška družba v družbeni lastnini, ni bila upravičena razpolagati s predmetnimi nepremičninami, katerih vrnitev je bila zavarovana z začasno odredbo po 11. členu ZLPP.
Nepravilno je stališče, da daje beseda "moj" znaku razlikovalnost ter da zaradi tega v zadevi ni podan dejanski stan iz b) točke 1. odstavka 43. člena ZIL-1 in iz c) točke 1. odstavka 43. člena ZIL-1. Neutemeljeno je tudi sklicevanje, da v zadevi ne obstajajo zavrnilni razlogi iz h) točke 1. odstavka 43. člena ZIL-1, saj je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, da bi zaradi vsebine oziroma pomena prijavljenega znaka povprečni potrošnik predvsem pričakoval storitve s področja turizma, gostinstva, prevozov, hotelirstva, ker ve, da obstajajo ponudniki storitev, ki se lahko realizira tudi v zadnjem hipu. Prav tako ni utemeljeno stališče, da bi bilo v zadevi potrebno upoštevati ZVK, saj se v postopku registracije znamke, v delu, ki se nanaša na presojo prijavljenega znaka, izključno uporablja ZIL-1.
Ker je pravna oseba, v tožbi označena kot tožeča stranka, prenehala obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra po ZFPPod že pred vložitvijo tožbe, gre za pomanjkljivost tožbe, ki se je ne da odpraviti.
Opredelitev kulture, katastrskega razreda in površine parcel je izpodbojna, saj to dopušča Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (v nadaljevanju: Navodilo) v 2. odstavku 3. člena.
Glede na to, da tožnik v tožbi zatrjuje, da je izpodbijana odločba o odobritvi pravnega posla nezakonita, in predlaga spremembo odločitve, z zahtevo za začasno odredbo pa skuša zavarovati učinkovitost morebitne ugodilne sodbe in glede na to, da tožnik predlaga tako začasno ureditev stanja, kot naj bi po vsebini bila vsebovana v pravnomočni sodbi sodišča, mora biti začasnost odločitve (v začasni odredbi) utemeljena na verjetnosti njene stalnosti.
ZDavP člen 15, 15a, 27, 15, 15a, 27. ZDDV člen 60, 4, 40, 56.
odbitek vstopnega DDV - fiktivni računi - vodenje poslovnih knjig in evidenc - DDV
Izdajatelj računov le-teh ni imel v svoji dokumentaciji in ni bila možna preveritev dobave navedenih orodij pri dobavitelju, tožnik pa navedenih orodij tudi ni imel evidentiranih, tako kot mu nalagajo davčni predpisi (Pravilnik o vodenju poslovnih knjig, Uradni list RS, št. 5/95), saj iz registra osnovnih sredstev ni bilo razvidno stanje sredstev po vrsti, vrednosti in količini. Zato je tudi po mnenju sodišča moč pritrditi ugotovitvam obeh davčnih organov, da tožnik ni izkazal verodostojnost pridobitve spornih orodij in da gre za za fiktivne račune o nabavi.