razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
Ob ugotovitvi, da je na nepremičninah že zgrajena cesta (oziroma prometna površina), po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnikov, je prvostopenjski organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B, ter da je ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke za razlastitev nepremičnin. Glede na potek cestnega prometa na spornih nepremičninah pa je izkazana tudi javna korist za razlastitev, kot to določa tretji odstavek 19. člena ZJC-B.
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - ocena davčne osnove - retroaktivnost - dokazno breme - listinski dokaz - dodatna izvedba dokazov - sklicevanje na stališče sodne prakse
Tožniku je kot davčnemu zavezancu omogočeno, da pri dokazovanju (nižje) davčne osnove oziroma izvora premoženja v časovnem pogledu ni omejen.
Neutemeljeno je tožbeno stališče, da davčni organ po končanem inšpekcijskem postopku na podlagi pripomb na zapisnik ne bi smel dodatno izvajati dokazov, saj takšna omejitev oziroma prepoved iz zakona ne izhaja.
Davčni organ je pravilno presodil verodostojnost tožnikove izjave z dne 13. 4. 2010 in obdavčitve ni oprl le na njegove izjave, ampak je primerjava tožnikovih (različnih) izjav, danih tekom postopka, le še dodaten argument, s katerim davčni organ obrazloži, zakaj ne sledi tožnikovim trditvam glede obstoja gotovine na dan 1. 1. 2005.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - preuranjena tožba - naznanitev kaznivega dejanja
Tožba zaradi neupravičene obogatitve je preuranjena. Zoper tožnika je bila namreč na podlagi sklepa DU Celje uvedena davčna izvršba, v postopku pa je tožnik vložil pritožbo, o kateri še ni odločeno.
Po prvem odstavku 7. člena ZBPP se lahko brezplačna pravna pomoč odobri samo za sodne postopke ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Naznanitev kaznivega dejanja (goljufija, ponarejanje in izsiljevanje), pa še ni sodni postopek.
odpis davčnega dolga - prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik posameznik - slabo premoženjsko stanje dolžnika
Ker gre za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, davčni organ ni imel druge možnosti kot da tožnikovo vlogo za odpis davčnega dolga v pretežnem delu zavrne. Slabo finančno stanje in druge osebne okoliščine se upoštevajo samo v primeru, če je odpis dovoljen.
ZBPP člen 11, 11/3, 24. ZUP člen 214. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vložitev pritožbe - postulacijska sposobnost - zavrženje pritožbe
Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik izpolnjuje pogoje glede finančnega položaja, pa dejstva, da gre v konkretnem primeru za očitno nerazumno vlogo, ni z ničemer niti zanikal, niti dokazal nasprotnega. Iz podatkov v spisu namreč nesporno izhaja, da v zadevi prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - pogoji za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tožnik v predlogu za obnovo postopka ni izkazal, da bi bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje navedenega predloga. Predloga ni vložil v predpisanem subjektivnem roku šestih mesecev, okoliščine, na katere se sklicuje tožnik, pa ne predstavljajo obnovitvenega razloga. Morebitna kršitev pravil postopka kot tudi nepravilno ugotovljenega dejanska stanja pa ne more biti razlog za obnovo postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ker prošnja tožnika ni razumna, ker je postopek pravnomočno zaključen, je organ za BPP pravilno zavrnil tožnikovo prošnjo. Organu ni mogoče očitati, da ni odločil o celotni prošnji tožnika, saj je to nedvomno storil.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna infrastruktura
Dejstvo, da je del komunalne infrastrukture, s katero je opremljena stavbno zemljišče, tožnica zgradila sama, na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne more vplivati. Za primere kot je obravnavani, določba 13. člena občinskega odloka dovoljuje vložitev vloge za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, torej bi največ za obdobje 5 let tožnica lahko dosegla oprostitev spornega plačila.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - odprava odločbe prve stopnje - obnova postopka po uradni dolžnosti - novo dejstvo
Ker je bila izdana (nova) odločba o dodelitvi plačilnih pravic, ki je spremenila prejšnjo odločitev, je torej prvostopenjski organ v obnovljenem postopku mogel izdati novo odločbo o upravičenosti do dodelitve sredstev in njihovi višini.
ZBPP vse oblike sodnega varstva pred sodišči, pa tudi pred organi, institucijami in osebami, pristojnimi za izvensodno poravnavanje sporov, združuje v skupni pojem „sodni postopki“ (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Navedena določba v 7. členu vključuje pojem „sodni postopki“ tudi za izvensodno reševanje sporov, kar po presoji sodišča pomeni, da je tožena stranka, ki je ta pojem razširila tudi na reševanje spornega odškodninskega zahtevka zgolj na zahtevek tožnika poslan povzročitelju poškodbe (to ni izvensodna pristojnost reševanja zahtevkov), prekoračila namen določbe četrtega odstavka 1. člena ZBPP
ZKme-1 člen 45, 45/1. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 51.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - odprava odločbe prve stopnje - obnova postopka po uradni dolžnosti - vračilo preveč izplačanih sredstev
Podlaga za izdajo odločbe o upravičenosti do dodelitve sredstev in njihovi višini je predhodno izdana odločba o dodelitvi plačilnih pravic po Uredbi o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (za leto 2007) in Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike (za leto 2007). Ker je bila izdana (nova) odločba o dodelitvi plačilnih pravic, ki je spremenila prejšnjo odločitev (odločba z dne 18. 12. 2007), je torej prvostopenjski organ v obnovljenem postopku mogel izdati novo odločbo o upravičenosti do dodelitve sredstev in njihovi višini.
Prvostopenjski organ je pravilno zaključil, da tožnikovemu zahtevku ni mogoče v celoti ugoditi in je plačilo zmanjšal za dvakratno ugotovljeno razliko med prijavljeno in ugotovljeno površino v višini 16,52 ha ter posledično odločil o povrnitvi preveč izplačanih sredstev.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - subjektivni element - ustreznost računov
Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji štiri pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi (subjektivni element). Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen.
ZUS-1 člen 25, 25/1, 25/4, 25/5, 39, 39/1, 39/2, 39/3.
upravni spor - izdaja novega upravnega akta - ustavitev postopka - stroški postopka
Ker tožnica ni izjavila, da vztraja pri tožbi, je sodišče postopek ustavilo (tretji odstavek 39. člena ZUS-1). O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po prvem odstavku 25. člena ZUS-1. Po navedeni zakonski določbi se o stroških postopka odloči po ZPP.