Toženka tožniku neutemeljeno očita splošno neverodostojnost. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi pri presoji tega elementa upoštevala (tedanjo) mladoletnost tožnika. V tej luči in ob upoštevanju, da je tožnik navedel, da je imel doma družinske težave, po presoji sodišča od njega ni mogoče pričakovati, da bo situacijo pojasnil in o družinskim težavah obširno in natančno odgovarjal uradni osebi že ob prvem srečanju z njo brez ustrezne obravnave. Osebam, pri katerih obstaja sum, da so bile trpinčene oziroma zlorabljene, še zlasti mladoletnim, bi moral namreč organ zagotoviti posebno obravnavo ob sodelovanju ustrezne usposobljene osebe.
Družinske težave, kot jih zatrjuje tožnik, ne pomenijo preganjanja v smislu ZMZ, torej preganjanja, ki bi temeljilo na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem političnem prepričanju. Praksa EU sicer ni enotna, vendar pa se mednarodna zaščita priznava v glavnem v zvezi z nasiljem nad ženskami (kot posebno družbeno skupino), ne pa v zvezi z nasiljem staršev nad otroki. Prav tako v konkretni zadevi ni izkazano, da bi tožnik po vrnitvi v izvorno državo, sedaj ko je že polnoleten, bil (ponovno) potencialna žrtev trgovine z ljudmi. Pač pa sodišče v zvezi z vprašanjem, ali je podana pravica tožnika do subsidiarne zaščite, ugotavlja, da je toženka preuranjeno zaključila, da ne obstaja utemeljen razlog, da bi bil tožnik ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo določa druga alineja 28. člena ZMZ. Glede vprašanja obstoja družinskega nasilja bi namreč toženka morala v postopku razčistiti oziroma ugotoviti intenzivnost maltretiranja tožnika s strani očeta ter raziskati, kakšne so realne možnosti, da bi bil tožnik na Kosovem deležen ustrezne zaščite.
Tožnikove navedbe, da je njegovo premoženjsko stanje tako slabo, da bi mu morala biti dodeljena BPP, so v tem postopku nerelevantne, saj je bila njegova prošnja zavržena, ker niso bile podane procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo zato, ker je bilo o prošnji za BPP v isti zadevi enkrat že odločeno. Iz navedenih razlogov se toženka niti ni mogla opredeliti do finančnega stanja prosilca in ne do tega, ali so podani vsebinski pogoji za dodelitev BPP. Organ, ki odloča o zahtevku v upravnem postopku, mora namreč skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP najprej preizkusiti, ali zahteva izpolnjuje vse procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo, in če jih ne, mora zahtevo zavreči.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZTuj-2 člen 37, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-4, 55/1-5.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - zavrženje prošnje - isto dejansko stanje in ista pravna podlaga - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - nezakonito prebivanje v RS - prekršek
Upravni organ lahko zavrže vlogo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP le, če sta tako dejansko stanje kot pravna podlaga za odločitev enaka kot v že pravnomočno končanem postopku. Glede pravne podlage toženka omenja določilo 5. alineje prvega odstavka 43. člena ZTuj-2. Vendar je tožnik med drugim ugovarjal, da bi upravni organ pri uporabi omenjenega določila moral upoštevati odločbo, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost določbe ZTuj-2, ki ureja vprašanje, kdaj oseba vstopi v položaj nezakonitega prebivanja v Sloveniji. Toženka tega ugovora ni vključila v obrazložitev sklepa, tako da je tožnik lahko samo navidezno uresničeval procesno pravico, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Sodišče ugotavlja še, da je od prve odločitve o tožnikovi prošnji do vložitve prošnje v obravnavani zadevi preteklo skoraj dve leti. To pa je že tako dolgo obdobje, da z vidika razlogov za domnevo, da se prosilec ne bo podrejal pravnemu redu RS, lahko pomeni spremenjeno dejansko stanje glede na obnašanje prosilca. Zakonodajalec namreč ni določil, da je ta domneva avtomatično izpolnjena, čim je prosilec storil kakršen koli prekršek, ne glede na to, kdaj ga je storil, v kakšnih okoliščinah, in ne glede na težo prekrška in morebitni izbris iz evidence.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje - udeležba na demonstracijah - strah pred uvedbo kazenskega postopka
Dogodki, ki jih opisuje tožnica, ne dosegajo standarda preganjanja, kot je opredeljeno v 1. alineji prvega odstavka 26. člena ZMZ. Za pojem preganjanja ne zadoščajo posamezni primeri groženj. Tožnica ni navedla prepričljivih razlogov, da bi bila ob vrnitvi v izvorno državo spoznana kot udeleženka demonstracij, saj na protestih, ki se jih je udeležila, nikoli ni bila prisotna policija, deležna ni bila nobenih nevšečnosti, izvorno državo pa je zapustila, še preden je bil končan policijski postopek, in ni izkoristila možnosti, da bi, če bi policija zoper njo podala kazensko ovadbo, svojo nedolžnost dokazovala v sodnem postopku.
Tožnica svoj strah utemeljuje s tem, da je zoper njo še vedno odprta kazenska zadeva, saj so pri hišni preiskavi pri njej doma našli bojne naboje, za katere trdi, da so ji bili podtaknjeni. Po mnenju sodišča pa strah pred uvedbo kazenskega postopka sam po sebi ne more biti razlog za podelitev mednarodne zaščite.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - tek zastaralnega roka - pretrganje zastaranja
Obveznost plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu je nastala ob dnevu registracije oziroma podaljšanju veljavnosti prometnih dovoljenj za ta vozila.
Naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev namreč nima namena izterjave oziroma plačila davka, v konkretnem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšno naznanitev storitve kaznivega dejanja sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi (kumulativni) pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
Ker je bilo za tožnico na podlagi podatkov ugotovljeno, da dela večje, ponavljajoče napake, da pri delu ne kaže potrebne skrbnosti, da rezultati njenega dela pomembno odstopajo od dela drugih sodnikov v negativni smeri, je tožena stranka lahko sprejela oceno, da tožnica ne ustreza sodniški službi.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - predhodna pravnomočna odločitev o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Toženka je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrgla, ker je bilo o prošnji za brezplačno pravno pomoč v isti kazenski zadevi že enkrat pravnomočno odločeno.
Javni razpis za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 do 2014 Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah)Priloga 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje nove tehnološke opreme - razpisni pogoji - upravičeni prijavitelji - povezana podjetja - velika podjetja
Večinski lastnik tožeče stranke je fizična oseba, ki je prav tako izključni lastnik in direktor drugega podjetja, katerega dejavnost je proizvodnja drugih izdelkov iz gume. Pri tožeči stranki gre tako za podjetje, povezano z drugim podjetjem preko fizične osebe, zaradi česar spada tožeča stranka med velika podjetja. S tem pa ne izpolnjuje razpisnih pogojev.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - tek zastaralnega roka - pretrganje zastaranja
Naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev namreč nima namena izterjave oziroma plačila davka, v konkretnem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšno naznanitev storitve kaznivega dejanja sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi (kumulativni) pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, to je, da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
izvolitev v sodniško funkcijo - obrazložitev odločbe - načelo enakosti
Narava odločanja v tovrstnih zadevah (izvolitev sodnika) je dejansko v pretežni meri strokovna, saj je izbira prijavljenih kandidatov po opravljenem razgovoru v pristojnosti tožene stranke. Že zato je sodna presoja v teh postopkih zadržana in usmerjena v presojo, ali obrazložitev izpodbijanega akta zadosti pogojem iz 214. člena ZUP.
Ne glede na to, da je Sodnemu svetu na podlagi 28. člena ZS dana pristojnost, da predlaga Državnemu zboru kandidata za izvolitev v sodniško funkcijo oziroma da ga sama imenuje v višji sodniški naziv, pa to ne pomeni, da je njegova presoja povsem prosta in da ne vključuje dolžnosti obrazložitve izpodbijanega akta.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena ZDRS člen 2, 12. ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 222, 222/1, 222/4.
sprejem v državljanstvo - izredna naturalizacija - razlogi na področju šolstva - vezanost na zahtevek stranke - zahteva za dopolnitev nepopolne vloge - instrukcijski rok
Tožnica je sama zaprosila za sprejem v državljanstvo z izredno naturalizacijo na podlagi 13. člena ZDRS, in sicer iz razlogov na področju šolstva, tega svojega zahtevka pa pozneje ni modificirala oziroma naknadno spremenila, četudi jo je toženka, ki je na zahtevek stranke v postopku vezana, seznanila z negativnim obrazloženim mnenjem pristojnega resornega organa za področje šolstva. Ob upoštevanju obrazloženega negativnega mnenja MIZKŠ je Vlada RS ugotovila, da za tožnico ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem v državljanstvo z izredno naturalizacijo. Zato je toženka pravilno ugotovila, da pogoji za sprejem tožnice v slovensko državljanstvo niso podani, in je prošnjo utemeljeno zavrnila.
S tožbenim ugovorom, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ker da toženka tožnice ni pozvala k dopolnitvi nepopolne vloge v roku 5 delovnih dni iz 1. odstavka 67. člena ZUP, se sodišče ne more strinjati, saj gre za instrukcijski rok, s katerim pa zakonodajalec upravnih organov ni kakorkoli prekludiral glede (morebitne omejitve) možnosti sprejema različnih možnih vsebinskih ali procesnih odločitev.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - pospešeni postopek - osebni razgovor s prosilcem - preganjanje - krvno maščevanje
Toženka je odločila brez osebnega razgovora s tožnikom. Njegove izjave ni vzela na zapisnik na način oziroma v smislu določb 2. in 3. alineje tretjega odstavka 45. člena ZMZ, ampak je tožniku zgolj postavila nekaj samostojnih vprašanj in na podlagi njegovih odgovorov ni natančneje razčiščevala okoliščin niti glede morebitnega zavedanja tožnika, ali je krvno maščevanje podlaga za preganjanje, niti glede ugotovljenih nekonsistentnosti niti glede tega, kako je tožnik poiskal pomoč oziroma zaščito pri policiji. Zato sprejema izjave na zapisnik ni mogoče šteti kot osebni razgovor. Ob uporabi 4. točke 55. člena ZMZ toženka sicer lahko odloči v pospešenem postopku brez osebnega razgovora, vendar le pod pogojem, da ugotovi, da je tožnik očitno lažno predstavil razloge, predvsem če so njegove navedbe nekonsistentne, protislovne, malo verjetne, nezadostne in v nasprotju z informacijami o izvorni državi. Iz ustavno-pravne prakse izhaja, da je treba določbe pospešenega postopka razlagati restriktivno in da je treba tudi v pospešenem postopku popolno ugotoviti dejansko stanje.
ZUP člen 260, 260-1, 260-5. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. 7. 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 54, 54/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Postopek je bil obnovljen, ker je upravni organ izvedel za nova dejstva in ker je po ponovnem pregledu vloge ugotovil, da je izjava, da se operacija, ki je predmet vloge, ne financira iz kohezijskega sklada in ni vključena v operativni program razvoj okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, neustrezna ter vloga ne izpolnjuje pogojev javnega razpisa. Po dokončnosti sklepa so bili torej najdeni novi dokazi, izvedelo pa se je tudi za nova dejstva, na podlagi katerih bi prišlo do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva in dokazi znani in uporabljeni pri izdaji navedenega sklepa.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - tožba za plačilo odškodnine - neustrezno ravnanje z zapornikom po bolnišnični oskrbi
V zadevi, za katero uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožnik toži za odškodnino, ker meni, da ravnanje z njim v zaporu po bolnišnični oskrbi ni bilo ustrezno. Vendar je po presoji sodišča glede na dosedanji potek pravdnega postopka toženka pravilno sklepala, da ni verjetnega izgleda za uspeh, saj zaslišane priče tožnikovih trditev o neustreznem ravnanju niso potrdile.
začasna odredba - davčni postopek - težko popravljiva škoda - neizkazanost težko popravljive škode - javni interes - dodatne davčne obremenitve
Tožnikovi razlogi niso taki, ki bi se v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1 šteli za takšen dejanski stan, ki bi narekoval odločitev, kot jo predlaga tožnik oz. da bi v obravnavanem primeru šlo za situacijo, da je tožnik s svojimi projekcijami izkazal težko popravljivo škodo. Sklicevanje tožnika na pravne posledice, ki bodo nastale zaradi dodatne davčne obremenitve, predvsem v okviru nedoseganja plana in nezmožnosti poravnavanja tekočih obveznosti, ne izkazuje nastanka težko popravljive škode, ki je izpolnitev davčnih obveznosti na podlagi izvršljivih odločb sama po sebi niti ne predstavlja. Tožnik pa tudi ni izkazal okoliščine, ki bi bile močnejše od podanega javnega interesa.
ZKme-1 člen 54, 56. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-7. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 5/3, 30.
neposredna plačila v kmetijstvu - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil postopka - izplačilo sredstev
Obrazložitev odločbe je v tolikšni meri nepregledna in pomanjkljiva, da se zaradi tega odločbe materialnopravno ne da preizkusiti, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Toženka je kršila pravila postopka, s tem ko tožnici pred odločitvijo v zadevi ni dala možnosti izjave o odločilnih dejstvih. Dajanje možnosti dopolnjevanja oziroma pojasnjevanja vloge in sodelovanja na sestanku ne predstavlja zagotavljanja sodelovanja stranke v posebnem ugotovitvenem postopku tako, kot zahteva načelo zaslišanja stranke, to je da (med drugim) stranka sodeluje pri izvajanju dokazov v postopku ter se pred odločitvijo v zadevi izreče o rezultatih ugotovitvenega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj - premoženje prosilca - drugi občasni dohodki - posojilo
Ugotovitev upravnega organa, da gre pri spornih zneskih za druge občasne dohodke oziroma podatke o dohodkovnem stanju, ki jih tožnik ni ustrezno izpolnil, je vsaj preuranjena. Vsakega zneska gotovine, ni mogoče že v naprej enačiti z dohodki prosilca. Tožena stranka pa je na temeljna načela upravnega postopka vezana tudi v primeru ugotovitve podatkov po uradni dolžnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - lastništvo nepremičnine - razpolaganje z nepremičnino - družinski član prosilca
Pod premoženje je mogoče uvrstiti tudi solastniški delež na stanovanju, ki tožnici nesporno pripada. Tožnica s četrtinskim deležem solastne nepremičnine lahko prosto razpolaga in ga tudi proda. Razlogi, zakaj slednjega ne bi želela storiti, pa na višino njenega ugotovljenega premoženja ne vplivajo.
brezplačna pravna pomoč - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava
V obravnavanem primeru tožnik ni imel možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila v postopku, saj ga ni seznanila z okoliščinami, ki jih je navedel ZPZK Dob in ki so pomembne za odločitev, saj jih je upoštevala pri odločanju, zato je storjena bistvena kršitev pravil postopka, saj gre za ključne okoliščine, ki vplivajo na odločitev. Zato je v posledici ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar ima lahko za posledico tudi napačno uporabo materialnega prava.
V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba, glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov.
ZUreP-1 glede na čas zahtevati stroške postopka nima specialnih določb, zato je upravni organ pravilno uporabil določbo ZUP.